Narkolepsija - simptomi, vzroki in zdravljenje

Narkolepsija je motnja živčnega sistema, ki povzročajo prekomerno zaspanost čez dan in spati nenadoma ne da bi vedeli čas in kraj. Ne samo, da lahko moti vsakodnevne dejavnosti, to stanje lahko tudi škoduje bolniku.

Narkolepsijo lahko spremljajo drugi simptomi, ki vključujejo: paraliza spanja, halucinacije in katapleksija, ki je šibkost ali izguba nadzora nad mišicami obraza, vratu in kolen.

Narkolepsijo, ki jo spremlja katapleksija, imenujemo narkolepsija tipa 1, medtem ko narkolepsijo, ki je ne spremlja, imenujemo narkolepsija tipa 2.   

Vzroki za narkolepsijo

Natančen vzrok narkolepsije ni znan. Vendar ima večina ljudi z narkolepsijo nizke ravni hipokretina. Hipokretin je kemikalija v možganih, ki nadzoruje spanje. Vzrok za nizek hipokretin naj bi bila avtoimunska bolezen.

Narkolepsijo naj bi povzročile tudi bolezni, ki poškodujejo dele možganov, ki proizvajajo hipokretin, kot so:

  • Možganski tumor
  • Poškodba glave
  • Encefalitis
  • Multipla skleroza

Poleg zgoraj navedenih bolezni obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za narkolepsijo ali sprožijo avtoimunske bolezni, ki povzročajo narkolepsijo, in sicer:

  • 10–30 let
  • Hormonske spremembe, zlasti v puberteti ali menopavzi
  • Stres
  • Nenadne spremembe v vzorcih spanja
  • Okužbe, kot je streptokokna bakterijska okužba ali okužba s prašičjo gripo
  • Dedne genetske motnje

Simptomi narkolepsije

Simptomi narkolepsije se lahko pojavijo v nekaj tednih ali pa se razvijejo počasi skozi leta. Naslednji so najpogostejši simptomi narkolepsije:

  • Prekomerna zaspanost čez dan

    Ljudje z narkolepsijo so čez dan vedno zaspani, težko ostanejo budni in imajo težave s koncentracijo.

  • Napad spanja

    Napadi spanja, ki povzročijo, da bolniki z narkolepsijo nenadoma zaspijo kjer koli in kadar koli. Če narkolepsije ne nadzorujemo, se lahko napadi spanja pojavijo večkrat na dan.

  • Katapleksija

    Za katapleksijo ali nenadno mišično oslabelost so značilni šepajoči udi, dvojni vid, povešena glava in spodnja čeljust ter nejasen govor. To stanje lahko traja od nekaj sekund do nekaj minut in ga običajno sprožijo določena čustva, kot so presenečenje, jeza, veselje ali smeh. Bolniki običajno doživijo napade katapleksije 1-2 krat na leto.

  • Prekrivanje oz paraliza spanja

    To stanje se pojavi, ko se bolnik ne more premikati ali govoriti, ko se namerava zbuditi ali začne zaspati.

  • halucinacije

    Ljudje z narkolepsijo lahko včasih vidijo ali slišijo stvari, ki niso resnične, zlasti ko gredo spat ali se prebujajo.

Poleg teh splošnih simptomov lahko narkolepsijo spremljajo tudi drugi simptomi, kot so:

  • Motnje spomina
  • Glavobol
  • Depresija
  • Želja po prenajedanju
  • Izjemna utrujenost in nenehno pomanjkanje energije

Proces spanja z narkolepsijo je drugačen od običajnih ljudi. V normalnem procesu spanja obstajata dve fazi, in sicer faza REM (hitro gibanje oči) in ne-REM fazi. Tukaj je razlaga:

Ne-REM faza

Ne-REM faza je sestavljena iz treh stopenj, ki lahko trajajo vsaka od 5 do 15 minut. Tu so koraki:

  • 1. stopnja, ko so se oči zaprle in jih ni enostavno zbuditi.
  • V 2. stopnji se srčni utrip upočasni in telesna temperatura pade. To kaže, da se telo pripravlja na globljo fazo spanja.
  • Faza 3, faza, ko se bo nekdo, ki spi, težje zbudil. Če se zbudi, se bo nekaj minut počutil omamljenega.

REM faza

Faza REM nastopi po tem, ko oseba zaspi 90 minut. V tej fazi se srčni utrip in dihanje pospešita. Faza REM se bo pojavljala izmenično z ne-REM fazo.

Prva faza REM faze običajno traja 10 minut, njeno trajanje pa se bo v naslednjih fazah še povečevalo do zadnje faze, ki lahko traja tudi 1 uro.  

Pri ljudeh z narkolepsijo bo proces spanja takoj prešel v fazo REM, bodisi ko se bolnik pripravlja na spanje bodisi ko je buden in aktiven. To stanje nato povzroči simptome narkolepsije.

Kdaj iti k zdravniku

Posvetujte se s svojim zdravnikom, če čez dan občutite pretirano zaspanost, ki moti vsakodnevne aktivnosti. Prav tako je priporočljivo obiskati zdravnika, če se narkolepsija po zdravljenju ne izboljša ali če se pojavijo novi simptomi.  

Diagnoza narkolepsije

Kot prvi korak pri diagnozi bo zdravnik pregledal bolnikovo zdravstveno anamnezo in bolnikovo družino. Nato bo zdravnik vprašal o bolnikovih spalnih navadah in simptomih.

Za potrditev diagnoze bo zdravnik opravil tudi fizični pregled in druge preiskave, kot so krvni tlak in krvni testi. Za odkrivanje resnosti stanja bo opravljen tudi nadaljnji pregled z uporabo nekaterih spodnjih metod:

1. Epworthova lestvica zaspanosti (ESS)

V ESS bodo zdravniki z vprašalnikom ocenili verjetnost, da bolnik zaspi med opravljanjem različnih dejavnosti, kot so sedenje, branje ali gledanje televizije. Ocene iz vprašalnika se lahko uporabijo kot referenca za zdravnike za diagnosticiranje in merjenje resnosti stanja.

2. Polisomnografija

Pri tej metodi bo zdravnik med spanjem spremljal električno aktivnost možganov (elektroencefalografija), srca (elektrokardiografija), mišic (elektromiografija) in oči (elektrookulografija) z namestitvijo elektrod na bolnikovo telesno površino.

3. Test večkratne zamude pri spanju (MSLT)

MSLT se uporablja za ugotavljanje, koliko časa bolnik čez dan zaspi. Bolnike bomo večkrat prosili, naj spijo čez dan in jim izmerili, koliko časa traja, da bolnik začne zaspati, ter ocenili fazo spanja.

Če bolnik lahko spi in preide v fazo spanja hitro gibanje oči (REM) hitro, je bolj verjetno, da bo imel bolnik narkolepsijo.

4. Merjenje ravni hipokretina

Preiskava ravni hipokretina se izvaja z vzorci možganske in hrbtenjačne tekočine (likvorja), odvzetih s postopkom lumbalne punkcije (sl.lumbalna punkcija), ki z iglo sesa tekočino iz spodnjega dela hrbtenice.

Zdravljenje narkolepsije

Za narkolepsijo še ni zdravila. Cilj zdravljenja je le obvladovanje simptomov, da se ne motijo ​​bolnikove aktivnosti.

Za blago narkolepsijo je mogoče zdravljenje opraviti s spremembo navad spanja. Spodaj je nekaj načinov, s katerimi lahko zmanjšate dnevno zaspanost in izboljšate kakovost spanca ponoči:

  • Redno vadite vsaj 30 minut vsak dan in tega ne delajte preblizu spanja. Priporočljivo je, da telovadite vsaj 2 uri pred spanjem.
  • Izogibajte se uživanju težkih obrokov pred spanjem.
  • Poskusite vstati zjutraj in iti spat vsak dan ob istem času.
  • Navadite se dremati 10-15 minut po kosilu.
  • Ne uživajte kofeina in alkohola ter se izogibajte kajenju pred spanjem.
  • Pred spanjem počnite stvari, ki vam lahko sprostijo um, na primer branje ali toplo kopel.
  • Naj bo vzdušje in sobna temperatura čim bolj udobna.

Če so simptomi dovolj močni, je treba bolniku dati zdravila. Predpisana zdravila bodo prilagojena resnosti, starosti, anamnezi, splošnemu zdravstvenemu stanju in neželenim učinkom, ki jih lahko povzročijo.

Nekatera zdravila, ki se uporabljajo za lajšanje simptomov narkolepsije, vključujejo:

  • Stimulansi, kot je metilfenidat, ki stimulirajo centralni živčni sistem in tako pomagajo bolnikom, da ostanejo budni čez dan
  • Triciklična antidepresivna zdravila, kot je amitriptilin, za pomoč pri lajšanju simptomov katapleksije
  • Vrste antidepresivov selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) oz zaviralci ponovnega privzema serotonina in norepinefrina (SNRI), za zatiranje spanja, lajšanje simptomov katapleksije, halucinacij in paraliza spanja
  • Natrijev oksibat za preprečevanje katapleksije in lajšanje čezmerne dnevne zaspanosti
  • Pitolisant, ki pomaga pri sproščanju histamina v možganih za lajšanje dnevne zaspanosti

Zapleti pri narkolepsiji

Narkolepsija lahko povzroči zaplete, ki vplivajo na bolnikovo fizično in duševno stanje. Možni zapleti vključujejo:

  • debelost

    To stanje lahko povzročijo pretirani vzorci prehranjevanja in pomanjkanje gibanja zaradi pogostega spanja.

  • Negativna ocena družbenega okolja

    Zaradi narkolepsije lahko bolniki dobijo tudi negativno oceno okolja. V tem primeru lahko bolnika smatramo za lenega, ker pogosto zaspi.

  • Telesna poškodba

    Tveganje za telesne poškodbe se lahko pojavi, ko se napadi spanja pojavijo ob neprimernem času, na primer med vožnjo ali kuhanjem.

  • Oslabljena koncentracija in spomin

    Narkolepsija, ki se ne zdravi pravilno, lahko povzroči zmanjšano koncentracijo in spomin. To stanje lahko bolnikom oteži opravljanje nalog ali delo v šoli ali službi.

Zapletom narkolepsije se je mogoče izogniti z redno vadbo, da preprečite debelost, ne vozite ali upravljate nevarne opreme, da preprečite poškodbe, in razložite ljudem okoli sebe o svojem stanju, da se izognete negativnim sodbam.

Preprečevanje narkolepsije

Narkolepsije ni mogoče preprečiti, vendar lahko redno jemanje zdravil pomaga zmanjšati število napadov spanja, ki se lahko pojavijo. Poleg tega je mogoče z zgoraj omenjenimi načini izboljšanja kakovosti spanja preprečiti tudi pojav simptomov narkolepsije.