Možganski infarkt ali možganski infarkt je stanje, ko je pretok krvi v možgane blokiran, kar povzroči poškodbe možganskega tkiva. Ta poškodba nastane, ker možgansko tkivo ne dobi dovolj kisika. Brez zadostnega kisika se možganske celice in tkiva poškodujejo in umrejo.
Infarktna možganska kap je znana tudi kot ishemična možganska kap ali nehemoragična možganska kap. V nasprotju s hemoragično možgansko kapjo infarktne kapi ne povzroča krvavitev. To stanje je posledica pomanjkanja oskrbe možganov s kisikom zaradi ovir v možganskih arterijah.
Infarkt možganske kapi je najpogostejša vrsta možganske kapi. Ocenjuje se, da je približno 80-90 % vseh primerov možganske kapi po vsem svetu posledica infarkta ali ishemične kapi.
Obstaja več stanj, ki lahko povečajo tveganje za možgansko kap, in sicer od sladkorne bolezni, hipertenzije, bolezni srca, visokega holesterola, debelosti do nezdravega načina življenja, kot sta pogosto kajenje in uživanje alkohola. Poleg tega lahko avtoimunske bolezni, kot je antifosfolipidni sindrom, povečajo tudi tveganje za možgansko kap v mladosti.
Prepoznavanje simptomov infarkta možganske kapi
Možganska kap je nujna medicinska pomoč, zato potrebuje pravočasno in ustrezno zdravljenje. Zgodnji ukrepi zdravljenja pri infarktih možganske kapi lahko zmanjšajo poškodbe možganov in zmanjšajo tveganje za zaplete.
Spodaj je nekaj znakov in simptomov možganske kapi, na katere morate biti pozorni:
1. Telo se počuti šibko in ga je težko premikati
Eden od glavnih simptomov možganske kapi je paraliza ali oslabelost mišic v okončinah, kot so noge in roke. To stanje bolniku oteži premikanje ene strani telesa.
Poleg tega se lahko pojavijo tudi simptomi oslabljenih telesnih mišic skupaj z drugimi pritožbami, kot sta mravljinčenje ali odrevenelost. Te pritožbe se običajno pojavijo nenadoma. Na primer, ena roka se ne more tesno oprijeti.
2. Težave z govorjenjem
Ne samo okončin, za možgansko kap je značilna tudi oslabitev obraznih mišic. Zaradi tega ima bolnik težave z govorjenjem, izražanjem in celo težko razume govor drugih ljudi in se ne more dobro odzivati na pogovore.
3. Motnje vida
Možganska kap lahko vpliva tudi na vid. Morda boste nenadoma težko videli ali imeli težave z videnjem na eno ali obe očesi.
4. Težko je hoditi
Za infarktno kap je značilna tudi nenadna vrtoglavica, zato oboleli pri hoji izgubi ravnotežje oziroma koordinacijo. Možganska kap lahko tudi oteži gibanje nog in stopal, kar oteži hojo.
Če povzroči paralizo, lahko možganska kap sploh ne more hoditi.
5. Močan glavobol
Močan glavobol, ki se pojavi nenadoma, še posebej, če ga spremljajo drugi simptomi, kot so bruhanje, omotica ali izguba zavesti, je lahko znak, da imate možgansko kap.
Koraki za zdravljenje možganskega infarkta
Kot smo že pojasnili, je treba zdravljenje možganskih infarktov opraviti čim prej, da preprečimo hude poškodbe možganov in zaplete po možganski kapi.
Prej ko se možganska kap zdravi, večje so možnosti za okrevanje in okrevanje. Nasprotno, če predolgo ostane brez zdravljenja, lahko možganska kap povzroči trajno poškodbo možganov.
Zato morate takoj obiskati zdravnika, ko se pojavijo simptomi možganske kapi, bodisi infarktne ali hemoragične možganske kapi. Za zdravljenje infarkta možganske kapi lahko zdravniki izvajajo naslednja zdravljenja:
Terapija s kisikom
V bolnišnici bo zdravnik dal kisik, če se zmanjša količina kisika v pacientovem telesu. Če ima bolnik zmanjšano zavest ali je v komi in ne more normalno dihati, lahko zdravnik zagotovi reševalne vdihe z intubacijo in namesti ventilator.
Dajanje zdravil
Za premagovanje blokade krvnega pretoka, ki povzroči možganski infarkt, morajo zdravniki dati zdravila, ki vključujejo antikoagulante ali zdravila za redčenje krvi, kot sta aspirin in varfarin, ter trombolitična zdravila za zdravljenje blokad v krvnih žilah možganov, npr. drog. rekombinantni tkivni aktivator plazminogena (r-tPA).
Ta zdravila je treba dati čim prej, najkasneje 4,5–6 ur po pojavu simptomov možganske kapi. Medtem se učinkovita zdravila za redčenje krvi dajejo v 24-48 urah po pojavu simptomov možganske kapi.
Zdravnik lahko predpiše tudi druga zdravila, kot so antihipertenzivi za uravnavanje krvnega tlaka bolnika in zdravila za vzdrževanje delovanja možganov (nevroprotektorji), kot npr. Citikolin.
Operacija
Če so strdki ali krvni strdki veliki in jih ni mogoče popolnoma uničiti z injekcijo RtPA, se lahko zdravljenje nadaljuje s kirurškim posegom.
Poleg operacije lahko zdravnik opravi tudi namestitev obroča ali operacijo stentiranje v krvnih žilah možganov, da uniči blokade v krvnih žilah možganov in ohrani nemoten pretok krvi v možgane.
Fizioterapija in delovna terapija
Po zdravljenju možganskega infarkta se mora bolnik več dni zdraviti v bolnišnici, da se spremlja napredek njegovega stanja. Če infarktna možganska kap povzroči paralizo ali oslabelost okončin, zdravnik običajno bolniku priporoči fizioterapijo ali delovno terapijo.
Nekaj načinov za preprečevanje možganskega infarkta
Prizadevanja za preprečevanje možganske kapi se lahko izvajajo na naslednje načine:
1. Nadzirajte krvni tlak
Ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko storite za zmanjšanje tveganja za možgansko kap, je ohranjanje normalnega krvnega tlaka. Če ste imeli možgansko kap, poskusite ohraniti stabilen krvni tlak, da preprečite novo možgansko kap.
2. Jejte sadje in zelenjavo
Vsak dan zaužijte vsaj 5 obrokov sadja ali zelenjave, da zmanjšate tveganje za možgansko kap. Poleg zelenjave in sadja je priporočljivo uživati polnozrnate izdelke, oreščke in semena.
Visok vnos vlaknin iz teh živil lahko zmanjša holesterol, zato se lahko zmanjša tveganje za zamašitev možganskih žil.
3. Ohranite zdravo telesno težo
Prekomerna telesna teža je eden od dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za možgansko kap in različne druge zdravstvene težave, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen. Zato je priporočljivo, da vsak dan redno telovadite vsaj 30 minut.
4. Omejite uživanje živil z visoko vsebnostjo holesterola in nasičenih maščob
Živila z visoko vsebnostjo holesterola in nasičenih maščob lahko povzročijo kopičenje maščobe ali oblog v vaših arterijah. Zato je treba njegovo porabo omejiti. Posvetujte se z zdravnikom ali nutricionistom, če le z dieto težko znižate raven holesterola.
Nič manj pomembno je, da morate biti pridni pri vadbi, dobro obvladovati stres, izogibati se uživanju prepovedanih drog in opustiti kajenje. Če opazite simptome infarktne možganske kapi, se nemudoma posvetujte z zdravnikom za čimprejšnjo zdravniško pomoč.