Napadi panike (napadi panike) je nenaden pojav pretiranega strahu ali tesnobe. Za to stanje, znano tudi kot napad tesnobe, je značilen hiter srčni utrip, kratka sapa, omotica, mišična napetost ali tresenje. Napadi panike lahko trajajo nekaj minut ali do pol ure.
V življenju se lahko občasno pojavijo napadi panike, ki običajno izginejo, ko se sprožilna situacija ali situacija konča. Če pa se napadi panike pojavljajo večkrat in dalj časa, se stanje imenuje panična motnja.
Simptomi napada panike
Naslednji so nekateri simptomi, ki spremljajo napade panike:
- Prekomerno znojenje
- Počutite se nemirno ali nerazumno razmišljate
- Usta se počutijo suha
- Mišice postanejo napete
- Počuti se tako prestrašeno
- Drhtavo
- Težko dihati
- Srce razbija
- Poveča se srčni utrip
- želodčni krči
- Bolečina v prsnem košu
- Slabost
- Omotičnost ali omedlevica
Napadi panike lahko trajajo od 5 do 10 minut, lahko pa se pojavijo tudi neprekinjeno v dveh urah. Po napadu panike bodo bolniki občutili utrujenost. Poleg tega to stanje pušča tudi strah pred ponovnim napadom, tako da se bolnik izogne situacijam, ki lahko sprožijo napade panike.
Vzroki za napade panike
Ko ima oseba napad panike, možgani naročijo živčnemu sistemu, naj izzove odziv boj ali beg. Telo nato proizvaja kemikalijo, imenovano adrenalin, ki sproži povečanje srčnega utripa, hitrosti dihanja in pretoka krvi v mišice. Ta stanja dejansko nastanejo zato, da pripravimo telo na boj ali izogibanje stresnim situacijam.
Naslednji so dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za napad panike:
- Stres.
- Nenadne spremembe ozračja, na primer vstop v prenatrpano in natrpano okolje.
- Genetski dejavniki ali družinska anamneza napadov panike.
- Doživljanje travme ali izkušenj, zaradi katerih ste zelo depresivni.
- Uživanje kofeina, alkohola in drog.
- Stanja, zaradi katerih je obolelega tesnobno in neprijetno, na primer pri gledanju grozljivk ali pri doživljanju turbulenc na letalu.
Diagnoza napadov panike
Za pravilno diagnosticiranje in razlikovanje napadov panike od simptomov drugih bolezni lahko zdravniki začnejo s temeljitim fizičnim pregledom. Poleg tega se izvede več podpornih testov za potrditev diagnoze. Testi so lahko:
- Krvni testi za preverjanje ščitnice in tveganja za druga stanja.
- Elektrokardiogram (EKG) za preverjanje stanja srca.
Če ni nenormalnosti v organih in telesnih funkcijah, se opravi psihološka ocena, da se razume raven simptomov, stresa, strahu in drugih motenj, ki lahko vplivajo na vidike bolnikovega življenja, vključno z uživanjem alkohola.
Obvladovanje napadov panike
Cilj ravnanja z napadi panike je zmanjšati intenzivnost in pogostost napadov, tako da se izboljša kakovost življenja. Zdravljenje se lahko izvaja z zdravili in psihoterapijo. Oba se lahko izvajata hkrati ali samo eno, odvisno od stanja in resnosti izkušenega.
Droge Pri bolnikih s panično motnjo je treba zdravilo jemati vsaj 1 leto. Jemanja zdravila ni mogoče nenadoma prekiniti, ampak s počasnim zmanjševanjem odmerka in pod nadzorom zdravnika. Terapija Napade panike je mogoče zdraviti, dokler ne dosežejo popolnega okrevanja, če se zdravijo takoj. Če se to stanje zanemari, se lahko poslabša in ga je težko zdraviti, kar moti življenje bolnika. Poleg občutka stalnega strahu lahko zapleti, ki lahko nastanejo zaradi napada panike, vključujejo: Ni posebnega preventivnega ukrepa proti napadom panike ali motnjam, razen samozavedanja, da bi se z njimi spopadli tik preden se to stanje poslabša.Zapleti in preprečevanje napadov panike