Gangrena - simptomi, vzroki in zdravljenje

Gangrena je stanje odmiranja telesnega tkiva zaradi nezadostne oskrbe s krvjo. To stanje se običajno pojavi na nogah, prstih na nogah ali prstih, lahko pa se pojavi tudi v mišicah in notranjih organih.

Gangrena je resno stanje, ki lahko privede do amputacije in smrti. To stanje pogosto najdemo kot zaplet bolezni, ki povzročajo poškodbe krvnih žil in pretoka krvi, kot je sladkorna bolezen ali ateroskleroza.

Vzroki za gangreno

V bistvu gangreno povzroči ustavitev ali zmanjšan pretok krvi v telesna tkiva. Zaradi tega telesnim tkivom primanjkuje kisika in hranilnih snovi, zaradi česar celice v telesnih tkivih odmrejo.

Poleg pomanjkanja krvnega obtoka se gangrena lahko pojavi tudi zaradi naslednjih stanj:

Huda poškodba

Hude poškodbe, kot so poškodbe zaradi hude prometne nesreče, opekline, oz ozebline, lahko poškoduje krvne žile in povzroči ustavitev pretoka krvi. Poleg tega lahko resne poškodbe povzročijo tudi odprte rane, ki so nagnjene k okužbi.

Okužba

Na splošno lahko okužba v ranah, ki ostanejo predolgo, povzroči gangreno. Gangrena se lahko začne kot kirurška rana ali velika odprta rana. Vendar pa lahko majhne odprte rane povzročijo tudi gangreno, če se ne zdravijo pravilno.

Nekatere bakterijske okužbe, npr Clostridiuum perfringens, lahko proizvaja toksine, ki lahko ubijejo tkivo in sproščajo plin. To stanje bo povzročilo plinsko gangreno.

V nekaterih primerih lahko do gangrene pride tudi zaradi nepravilnega ravnanja s poškodbami, predvsem pri poškodbah, kot so zlomi ali zvini. Zdravljenje brez temeljitega zdravniškega pregleda lahko povzroči poškodbe krvnih žil, ki lahko privedejo do gangrene.

Dejavniki tveganja za gangreno

Gangrena se lahko zgodi vsakomur. Vendar se s tem stanjem pogosteje soočajo diabetiki, zlasti tisti, pri katerih sladkorna bolezen ni dobro nadzorovana.

Visoka raven sladkorja v krvi, ki jo doživljajo diabetiki, lahko poškoduje živce, zlasti živce na koncih rok in stopal, kar povzroči otrplost na teh območjih (periferna nevropatija). Zaradi tega stanja so diabetiki ranljivi za poškodbe, ki se ne zavedajo, zato jim grozi okužba in razvoj gangrene.

Visoka raven sladkorja v krvi lahko tudi blokira pretok krvi v konice rok in stopal, kar zmanjša oskrbo s krvjo in celicami, ki se borijo proti okužbam v teh delih telesa. To stanje povzroči, da se rana težje zaceli in je dovzetna za okužbo ter tveganje za nastanek gangrene.

Poleg sladkorne bolezni so nekatera stanja, ki lahko povečajo tudi tveganje za razvoj gangrene:

• Imeti navado kajenja
• ki trpijo zaradi žilnih bolezni, kot so bolezen perifernih arterij, ateroskleroza in Raynaudov sindrom
• Prekomerna telesna teža (debelost)
• Imate oslabljen imunski sistem zaradi zdravstvenega stanja, kot je HIV/AIDS, ali zaradi zdravljenja, kot je prejemanje kemoterapije
• Opravite operacijo
• Dolgoročno prekomerno uživanje alkohola
• Uporaba zdravil v obliki injekcij
• Bolezen zaradi COVID-19
• Starejši od 60 let

V nekaterih primerih se gangrena pojavi pri zdravih ljudeh in brez zgoraj navedenih stanj ali dejavnikov tveganja. Vzrok pojava ni z gotovostjo znan.

Simptomi gangrene

Simptomi gangrene so zelo različni, odvisno od osnovnega vzroka. Gangrena lahko prizadene kateri koli del telesa, običajno pa se pojavi na stopalih ali rokah.

Simptome gangrene lahko razdelimo na zunanjo gangreno in notranjo gangreno. Simptomi zunanje gangrene so vidni na površini kože, medtem ko se simptomi notranje gangrene pojavljajo v telesu.

Zunanja gangrena

Zaradi pomanjkanja oskrbe s krvjo se lahko na koži pojavijo pogosti simptomi, kot so:

• Koža je na dotik hladna
• Tanka ali napeta (bleščeča) koža
• Koža doživlja izpadanje las
• Huda bolečina ali odrevenelost

Glede na videz lahko zunanjo gangreno razdelimo na več vrst, in sicer:

• Suha gangrena

  Za suho gangreno je značilna suha, nagubana koža. Barva kože se spremeni tudi v rjavo, vijolično in črno. Simptomi se pojavljajo počasi in redko povzročijo okužbo.

• Mokra gangrena

  Za mokro gangreno je lahko značilna koža, ki je otekla, ima mehurje in je videti mokra z gnojem. Ta vrsta je pogosto posledica okužbe in se lahko precej hitro razširi na okoliška tkiva.

• Plinska gangrena

  Plinska gangrena na splošno napada mišično tkivo. V zgodnjih fazah je koža ljudi s plinsko gangreno videti normalno. Toda sčasoma bo koža videti bleda in nato postala rdečkasto vijolična. Po tem se lahko koža zaradi nastalega plina pojavi mehurčkasta.

Simptome zunanje gangrene je mogoče razlikovati tudi po njeni lokaciji. Razlaga je naslednja:

• Fournierjeva gangrena

  Ta gangrena napada genitalni predel ali genitalije, večina obolelih pa je moških. To stanje se običajno pojavi zaradi okužbe sramnega območja ali sečil. Za Fournierjevo gangreno so lahko značilni simptomi, kot so zvišana telesna temperatura, otekanje in bolečina v genitalijah ter neprijeten vonj v genitalijah.

• Gangrena melenija

  Meleneyjeva gangrena napada kirurške brazgotine. To stanje je vrsta, ki je razvrščena kot redka in vključuje zaplete po operaciji. Za Meleneyjevo gangreno je značilna zvišana telesna temperatura in bolečina v kirurški rani, ki ne mine 1-2 tedna po operaciji.

Notranja gangrena

Notranja gangrena ne povzroča nobenih simptomov na koži. Simptomi notranje gangrene bodo odvisni od organa, ki je bil poškodovan zaradi pomanjkanja oskrbe s krvjo. Vendar pa obstajajo nekateri pogosti simptomi, ki jih imajo bolniki z notranjo gangreno:

• Vztrajna zvišana telesna temperatura
• Občutek šibkosti in slabega počutja
• Bolečine v problematičnih notranjih organih

Bakterije, ki povzročajo okužbo z gangreno, se lahko razširijo tudi po telesu in povzročijo stanje, imenovano sepsa. To stanje lahko povzroči znižan krvni tlak, visoko vročino ali nizko telesno temperaturo, motnje srčnega ritma, težko dihanje in zmanjšano zavest.

Kdaj iti k zdravniku

Gangrena je resno stanje in zahteva nujno zdravljenje. Zato se takoj posvetujte z zdravnikom, če opazite simptome, ki se ne izboljšajo, kot so:

• Dolgotrajna vročina
• Spremembe na koži, kot so spremembe barve, oblike ali temperature, ki ne izginejo
• Imeti rano, ki izteka tekočino in slabo diši
• Huda bolečina v predelu kirurške brazgotine, če je po operaciji

Diagnoza gangrene

Za diagnosticiranje gangrene bo zdravnik začel pregled tako, da bo vprašal o simptomih in doživljenih pritožbah ter o bolnikovi zdravstveni anamnezi. Nato bo zdravnik opravil fizični pregled, zlasti na območju rane, ki ima simptome.

Za potrditev diagnoze bo zdravnik opravil tudi dodatne preglede z naslednjimi testi:

• Krvni testi za odkrivanje okužbe s pregledom števila belih krvnih celic ali odkrivanjem prisotnosti bakterij v krvi
• Kultura tekočine in tkiva za določitev bakterij, ki povzročajo gangreno, kot so: Clostridium perfringens, z odvzemom vzorcev tekočine in tkiva
• Radiološki testi z rentgenskimi žarki, CT ali MRI, da vidite stanje notranjih organov in ugotovite, kako daleč se je razširila gangrena
• Kirurgija, da bi bolj jasno ugotovili, kako razširjena je gangrena v telesu

Zdravljenje gangrene

Zdravljenje gangrene se običajno izvaja z odstranitvijo odmrlega tkiva, da se prepreči nadaljnji razvoj gangrene in okužbe. Zdravnik bo predpisal zdravljenje glede na resnost in zdravstveno stanje bolnika. Nekatera zdravljenja, ki se lahko izvajajo, so:

Droge

Zdravniki lahko dajejo antibiotike z IV ali v obliki peroralnih zdravil za zdravljenje gangrene, ki jo povzroča bakterijska okužba. Poleg tega lahko zdravniki dajo tudi zdravila proti bolečinam za lajšanje bolečin ali neugodja, ki ga lahko doživlja bolnik.

Operacija

Kirurški poseg se izvaja glede na vrsto gangrene in njeno resnost. Bolniki lahko opravijo več kot eno operacijo, če se gangrena poslabša. Nekatere operacije, ki jih je mogoče izvesti, so:

• Debridement

  Ta operacija se izvaja za odstranitev odmrlega tkiva, da se prepreči širjenje gangrene in omogoči okrevanje okoliškega zdravega tkiva. Ta operacija lahko tudi popravi krvne žile, tako da postane pretok krvi v območje, ki ga prizadene gangrena, bolj gladko.

• Presaditev kože (rekonstruktivna kirurgija)

  Ta operacija se izvaja za popravilo poškodovane kože z zdravo kožo. Zdravo kožo vzamemo z drugega področja, nato pritrdimo ali cepimo na območje, ki ga prizadene gangrena. To operacijo je mogoče izvesti le, če se je pretok krvi na območju, kjer je prišlo do gangrene, normaliziran.

• Amputacija

  Ta operacija se izvaja v primerih hude gangrene. Amputacija se opravi z odstranitvijo dela telesa, ki ga prizadene gangrena.

Terapija

Poleg zdravil in kirurškega posega lahko zdravniki za zdravljenje gangrene priporočajo tudi hiperbarično kisikovo terapijo, predvsem bolnikom z mokro gangreno.

Ta terapija se izvaja za povečanje količine kisika v krvi. Med postopkom bo bolnik nameščen v prostor, kot je cev, ki vsebuje visokotlačni kisik.

Zaradi močne kisikove napetosti bo kri prenašala več kisika, s čimer bo upočasnila rast bakterij in pomagala, da se rana hitro zaceli.

Zapleti gangrene

Gangrena, ki je ne zdravimo takoj, lahko povzroči zaplete zaradi širjenja prizadetega območja. Nekateri od teh zapletov so:

• Sepsa
• Širjenje brazgotin
• Dolg proces zdravljenja
• Invalidnost zaradi amputacije

Preprečevanje gangrene

Preprečevanje gangrene se lahko izvaja z naslednjimi koraki:

• Pri diabetikih bodite vedno pozorni na stanje stopal, da ugotovite, ali obstajajo rane ali znaki okužbe, kot so oteklina, pordelost in izcedek. Poskusite tudi uravnavati raven sladkorja v krvi.
• Če imate prekomerno telesno težo, poskusite shujšati. Idealna telesna teža lahko zmanjša tveganje za sladkorno bolezen in zoženje krvnih žil.
• Prenehajte kaditi ali se izogibajte izpostavljenosti pasivnemu kajenju.
• Preprečite okužbo tako, da odprte rane vedno očistite z milom in vodo ter hranite rano suho, dokler se ne zaceli.
• Bodite pozorni na zelo nizke temperature zraka, na primer pozimi v tujini ali na vrhu visokogorja, ker se lahko zgodi frostbite.