ODGJ oziroma osebe z duševnimi motnjami so pogosto deležne diskriminacije s strani družbe, ker veljajo za deviantno vedenje. Pravzaprav s pravilnim ravnanjem ODGJ ne bo motil ali ogrozil drugih ljudi, kot se običajno misli.
ODGJ doživlja duševne motnje, ki povzročajo spremembe v njihovem načinu razmišljanja, občutkih, čustvih, njihovem vsakodnevnem vedenju. Simptomi, ki jih doživlja ODGJ, jim lahko tudi otežijo interakcijo z drugimi ljudmi.
Obstajajo pa tudi ODGJ, ki lahko z rednimi zdravili ali terapijo živijo normalno življenje. Žal je še vedno veliko ODGJ, ki se niso zdravili, tako da se njihova bolezen poslabša.
Zaradi pomanjkanja informacij in razumevanja o duševnih boleznih veliko ljudi pogosto manj dobro zdravi ODGJ. Ne nekaj ODGJ v Indoneziji je še vedno v okovih ali zaprtih, ker veljajo za nevarnost zase in za druge.
V resnici pa temu ni tako. S pravilnim zdravljenjem ima lahko ODGJ dobro kakovost življenja.
Nekatere motnje, ki jih pogosto doživlja ODGJ
Obstaja veliko vrst duševnih motenj ali bolezni, ki jih lahko doživi ODGJ, vključno z:
1. Anksiozne motnje
Vsakdo je zaradi določenih razlogov doživel tesnobo in zaskrbljenost, na primer ob izpitu ali določeni težavi. Običajno bo ta anksioznost izginila, ko je sprožilni dejavnik premagan. Vendar v ODGJ z anksioznimi motnjami ni tako.
Ljudje, ki imajo na splošno anksiozne motnje, se bodo še naprej počutili tesnobne in nemirne ter težko obvladujejo te občutke. Pojav teh občutkov je lahko v obliki nepomembnih stvari ali celo brez sprožilca.
Pri anksioznih motnjah lahko ODGJ doživi tudi druge simptome, kot so močno potenje, palpitacije v prsnem košu, omotica, težave s koncentracijo in občutek, da prihaja ali grozi nevarnost.
Vrste anksioznih motenj, ki jih lahko doživi ODGJ, so generalizirana anksiozna motnja, socialna anksiozna motnja, napadi panike in fobije.
2. Obsesivno kompulzivna motnja (OCD)
ODGJ s to motnjo bo imel težave ali celo ne bo mogel videti stvari, ki so umazane in neurejene. Pogosto imajo tudi občutke ali misli, ki jih je o določenih stvareh težko zadržati.
Na primer, ODGJ z OKM se bo bal, da bi zbolel, zato si bo večkrat umil roke in pospravil hišo.
Poleg tega lahko, ker se bojijo kraje, ponovno preverijo, ali so bila hišna vrata in okna tesno zaklenjena, dokler ne želijo potovati.
ODGJ s to motnjo lahko doživi simptome, ki so dovolj hudi, da otežijo izvajanje dejavnosti ali interakcijo z drugimi ljudmi.
3. Objava-t raumatski s stresni red (PTSD)
PTSD ali posttravmatska stresna motnja je duševna motnja, ki se lahko pojavi, ko oseba doživi ali je priča neprijetnemu dogodku, kot je nesreča, naravna nesreča, nasilje ali spolno nadlegovanje.
ODGJ s PTSD se bo pogosto spominjal dogodkov, zaradi katerih je bil travmatiziran. Bolniki s tem stanjem pogosto občutijo tudi določene simptome, kot so težave s spanjem, nemir, občutek strahu in krivde ali panike, ko vidijo, slišijo ali celo samo pomislijo na stvari, ki so sprožile travmo.
4. Osebnostne motnje
Ljudje z osebnostnimi motnjami imajo na splošno vzorce mišljenja in vedenja, ki veljajo za deviantne, čudne ali pa niso v skladu s pravili in normami, ki veljajo v okolju. ODGJ z osebnostnimi motnjami bo na splošno imel tudi težave pri razumevanju čustev in interakciji z drugimi ljudmi.
Obstaja veliko vrst osebnostnih motenj, ki jih lahko doživi ODGJ, vključno z antisocialno osebnostno motnjo, mejno osebnostno motnjo, obsesivno kompulzivno osebnostno motnjo in narcistično osebnostno motnjo.
5. Bipolarna motnja
Bipolarna motnja je ena vrsta motnje, ki se lahko pojavi tudi pri ODGJ. Za spremembe razpoloženja pri ODGJ z bipolarno motnjo je značilno več faz, in sicer faza manije in faza depresije.
Ko doživijo manično fazo, se ljudje z bipolarno motnjo lahko počutijo zelo srečne, zelo navdušene ali razpoložene, veliko govorijo ali jedo, imajo težave s spanjem in ne morejo ostati pri miru. Vendar pa lahko bolnik ob vstopu v depresivno fazo občuti simptome depresije.
Vsaka od teh faz lahko traja nekaj ur, tednov ali mesecev. Če se ne zdravijo, so ODGJ z bipolarno motnjo izpostavljeni velikemu tveganju za samomor in tvegano vedenje, kot sta uporaba drog in alkohola.
6. Depresija
Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj, ki jih trpi ODGJ. Po podatkih WHO se ocenjuje, da okoli 264 milijonov ljudi po vsem svetu doživlja ali vsaj trpi za depresijo.
Vendar se mnogi ljudje ne zavedajo, da imajo simptome depresije, zato se to stanje lahko poslabša.
ODGJ, ki so depresivni, pogosto doživljajo več simptomov, kot so letargični in nenavdušeni nad življenjem, težave s spanjem ali veliko spanja, nočejo jesti ali jesti preveč, motnje spolne želje ter občutki žalosti, krivde in nemoči brez dober razlog, jasen.
Če je huda, lahko ODGJ, ki so depresivni, nameravajo ali so poskušali narediti samomor. ODGJ, ki ga povzroča depresija, se mora zdraviti pri zdravniku, da se lahko njihovo stanje izboljša.
7. Shizofrenija
Pri ODGJ, ki trpijo za shizofrenijo, se lahko pojavijo simptomi halucinacij, zablod ali zablod, čudnih miselnih vzorcev, vedenjskih sprememb in nemira ali tesnobe.
Ko doživlja halucinacije, bo ODGJ s shizofrenijo čutil, da sliši, vidi, voha ali se dotika nečesa, čeprav dražljaji niso resnični.
Brez zdravljenja je ODGJ, ki ima shizofrenijo, pogosto težko komunicirati z drugimi ali celo biti vklenjen, ker se njihovo vedenje šteje za nevarno zase ali za druge. Vendar pa lahko ODGJ s shizofrenijo s pravilnim zdravljenjem živi normalno in produktivno življenje.
Koraki za ravnanje z ODGJ
ODGJ ali osebe, ki imajo simptome določenih duševnih motenj, morajo na pregled in zdravljenje pri psihiatru. Za diagnosticiranje vrste duševne motnje, ki jo doživlja ODGJ, lahko zdravnik opravi psihiatrični pregled.
Po diagnosticiranju določene duševne motnje se lahko ODGJ zdravi, da se simptomi, ki jih čutijo, izboljšajo. V nadaljevanju je nekaj korakov, ki jih lahko sprejme psihiater za zdravljenje ODGJ:
Dajanje zdravil
Zdravila, ki jih daje ODGJ, so odvisna od vrste duševne motnje, ki jo doživljajo. Za zdravljenje ODGJ, ki imajo motnje razpoloženja, kot je depresija ali bipolarna motnja, lahko zdravniki predpišejo antidepresive in stabilizatorje razpoloženja (stabilizator razpoloženja).
Medtem lahko zdravniki za zdravljenje anksioznih motenj v ODGJ dajo pomirjevala ali zdravila za lajšanje tesnobe. Nekatera od teh zdravil se dajejo za določeno časovno obdobje, nekatera pa jih je treba jemati vse življenje.
Zato ni priporočljivo, da ODGJ prenehajo z zdravljenjem brez nadzora zdravnika, ker lahko povzroči ponovitev bolezni, ki jo imajo. ODGJ svetujemo tudi, da se redno pregleduje pri zdravniku, če se pri zdravljenju, ki ga izvajajo, pojavijo določeni neželeni učinki.
Psihoterapija
Obravnavo ODGJ lahko opravimo tudi s psihoterapijo, ki jo izvajajo psihiatri in psihologi za obravnavo čustvenih motenj ali psihičnih težav, ki jih čutijo pacienti.
S psihoterapijo se bo ODGJ vodil in usposobil, da se nauči prepoznati stanja, občutke in misli, ki povzročajo tegobe, ki jih doživljajo, in jim pomagati, da se z njimi spopadejo na pozitiven način.
Če ste vi ali vaš družinski član ODGJ, ne bodite obupani in poiščite pomoč pri psihiatru.
S pravilnim zdravljenjem s strani psihiatrov in psihologov lahko ODGJ živi normalno in produktivno življenje kot ljudje, ki nimajo enakega stanja. Zato se ODGJ ni treba izogibati ali celo iztrebljati.