Delirium je stanje, ko nekdo doživlja hudo zmedoin zmanjšano ozaveščenost o okolicar. Pogoj iTo najpogosteje doživi nekdo, ki je starejši od 65 let in ima drugo duševno motnjo.
Delirium se pojavi, ko so možgani nenadoma moteni zaradi določenih duševnih ali telesnih bolezni. Oseba, ki ima delirij, se lahko zdi deliriozna ali sanja kot nekdo z demenco. Razlika je v tem, da je delirij začasen in običajno popolnoma izgine.
Treba je opozoriti, da se lahko delirij pojavi pri ljudeh s COVID-19, zlasti pri starejših. To se lahko zgodi zaradi vpliva citokinske nevihte ali pomanjkanja kisika v možganih. Zato je treba delirij jemati resno, da lahko ugotovimo natančen vzrok in zdravimo.
Vzroki za delirij
Delirium se pojavi, ko je možganski sistem pošiljanja in sprejemanja signalov moten. Motnjo lahko povzroči kombinacija zastrupitve z zdravili in zdravstvenih stanj, ki zmanjšajo oskrbo možganov s kisikom.
Nekateri dejavniki, ki lahko povzročijo delirij, so:
- Preveliko odmerjanje zdravil, kot so zdravila proti bolečinam, uspavalne tablete, zdravila proti alergijam (antihistaminiki), kortikosteroidi, antikonvulzivi, zdravila za Parkinsonovo bolezen in zdravila za druge motnje razpoloženje
- Zastrupitev z alkoholom ali nenadno prenehanje pitja alkohola
- Prekomerna reakcija na okužbe, kot so pljučnica, okužbe sečil, tifusna mrzlica, sepsa ali COVID-19, zlasti pri starejših
- Zastrupitev s snovjo, kot sta cianid ali ogljikov monoksid
- Kirurški ali drugi medicinski posegi, ki vključujejo anestezijo
- resne bolezni, kot so odpoved ledvic, neravnovesje elektrolitov, hipotiroidizem ali možganska kap
- Visoka vročina, ki jo povzroča akutna okužba pri otrocih
- Podhranjenost (pomanjkanje hranil) ali dehidracija (pomanjkanje tekočine)
- Pomanjkanje spanja
- Močan stres
Dejavniki tveganja za delirij
Delirium se lahko zgodi vsakomur. Vendar pa obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za nastanek delirija, in sicer:
- Trenutno je v hospitalizaciji, še posebej, če se zdravite na oddelku za intenzivno nego ali operacijo v splošni anesteziji
- Starejši od 65 let
- trpijo zaradi bolezni, ki jo povzroča motnja v možganih, kot je demenca, možganska kap ali Parkinsonova bolezen
- Trpi zaradi bolezni, ki povzroča hude bolečine, kot je rak
- Ste že imeli delirij?
- Imate težave z vidom ali sluhom
- Bolezen zaradi več bolezni
Simptomi delirija
Za delirij so značilne spremembe v duševnem stanju, ki lahko trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Spremembe v duševnem stanju lahko izginejo in se pojavljajo čez dan, pogosteje pa se pojavijo, ko je ozračje temno ali se bolniku ne zdi znano.
Simptomi, ki se lahko pojavijo pri ljudeh z delirijem, so:
Zmanjšana zavest o okoliškem okolju
Za to stanje je značilno:
- Težave z osredotočanjem na temo ali nenadno spreminjanje teme
- Z lahkoto ga motijo nepomembne stvari
- Rad sanjari, zato se ne odziva na stvari, ki se dogajajo okoli njega
Slabe miselne sposobnosti (kognitivne motnje)
Pritožbe, ki izhajajo iz tega stanja, vključujejo:
- Upad spomina, zlasti na stvari, ki so se pravkar zgodile
- Ne zavedajoč se, kdo je in kje je
- Težave pri iskanju besed za govor
- Nejasen ali nerazumljiv govor
- Težave z razumevanjem govora, branja in pisanja.
Čustvena motnja
Bolniki z delirijem s tem stanjem imajo lahko pritožbe, kot so:
- Nemiren ali tesnoben
- Strah
- Depresija
- Zlahka užaljen
- Apatični
- Izgleda zelo srečen ali vesel
- Spremeni se razpoloženje nenadoma
- Osebnostne spremembe
Spremembe v vedenju
Simptomi pri ljudeh z delirijem s tem stanjem vključujejo:
- halucinacije
- Agresiven v vedenju
- Vpitje, stokanje ali objemanje ljudi okoli sebe
- Utihni in utihni
- Počasno gibanje
- Motnje spanja
Medtem pa lahko delirij glede na simptome, ki jih doživi bolnik, razdelimo na več vrst, in sicer:
1. Hiperaktivni delirij
Hiperaktivni delirij je najlažje prepoznavna vrsta delirija. Za to vrsto so značilni simptomi nemirnosti, spremembe v razpoloženjein aktivno vedenje (vpitje ali klicanje), halucinacije in težave s koncentracijo
2. Delirihm hipoaktiven
Hipoaktivni delirij je pogosta vrsta delirija. Ta vrsta delirija povzroči, da je bolnik tih, letargičen, zaspan in se zdi omamljen
3. Mešani delirij
Ta vrsta delirija pogosto kaže spremembo simptomov iz hiperaktivnega delirija v hipoaktivni delirij ali obratno
4. Delirium tremens
Ta vrsta delirija se pojavi pri nekom, ki je prenehal piti alkohol. Simptomi, ki se pojavijo pri tej vrsti delirija, so tresenje v nogah in rokah, bolečine v prsih, zmedenost in halucinacije
Kdaj iti k zdravniku
Takoj obiščite zdravnika, če vi ali vaši bližnji občutite simptome delirija. Če se ne zdravi pravilno, se lahko delirij poslabša in ogrozi bolnika.
DDiagnoza delirija
Za diagnosticiranje delirija bo zdravnik postavil vprašanja o simptomih, ki jih je doživel, zdravstveni anamnezi in zdravilih, ki jih bolnik trenutno jemlje.
Z bolniki z delirijem je morda težko sodelovati in jih spraševati. Zato so potrebne informacije družine ali bolnikov najbližjih, da bo diagnoza postala točna.
Poleg tega lahko zdravnik opravi več testov za diagnosticiranje delirija, in sicer:
Fizični in nevrološki pregled
Zdravnik bo opravil fizični pregled, s katerim bo preveril morebitne motnje ali bolezni, ki lahko povzročijo delirij, ter določil bolnikovo stopnjo zavesti. Če bo mogoče, bo zdravnik opravil tudi nevrološki pregled, tako da bo preveril stanje pacientovega vida, ravnotežja, koordinacije in refleksov.
Preverjanje psihološkega stanja
Pri tem pregledu bo zdravnik s posebnimi vprašanji ocenil bolnikovo stopnjo zavedanja, pozornosti in razmišljanja.
Podporna preiskava
Zdravnik lahko predlaga več drugih testov, da ugotovi, ali obstajajo motnje v telesu, kot so:
- Krvni testi za odkrivanje okužbe ali motenj elektrolitov
- Test urina, da se ugotovi delovanje ledvic ali možna okužba sečil
- Testi delovanja jeter za odkrivanje pojava jetrne odpovedi, ki lahko sproži encefalopatijo
- Testi delovanja ščitnice za odkrivanje hipotiroidizma
- Elektroencefalografija za preverjanje električne aktivnosti možganov
Poleg zgornjih pregledov lahko zdravniki opravijo rentgensko slikanje prsnega koša in pregled glave s CT ali MRI. Po potrebi se opravi analiza cerebrospinalne tekočine za potrditev diagnoze delirija.
Zdravljenje delirija
Glavni cilji zdravljenja delirija so preprečiti škodo zaradi izgube zavesti in zdraviti vzroke delirija. Metode zdravljenja vključujejo:
Droge
Za lajšanje simptomov tesnobe, strahu ali halucinacij se lahko dajejo zdravila. Nekatera zdravila, ki se lahko dajejo glede na simptome, so:
- Antidepresivi, za zdravljenje depresije
- Pomirjevala ali pomirjevala za zdravljenje anksioznih motenj
- Antipsihotiki za zdravljenje simptomov psihoze, kot so halucinacije
- Tiamin ali vitamin B1 za preprečevanje hude zmede
Zdravniki lahko dajo tudi zdravila za zdravljenje osnovne bolezni. Na primer, zdravnik bo bolniku, ki ima delirij zaradi astme, dal inhalator.
Podporna terapija
Za preprečevanje zapletov je poleg zdravil potrebna tudi podporna terapija. Nekatere oblike podporne terapije, ki jih je mogoče dati, so:
- Preprečite zaprtje dihalnih poti
- Zagotovite tekočino in hranila, ki jih potrebuje bolnikovo telo
- Pomagati bolniku pri premikanju ali opravljanju dejavnosti
- Obvladovanje bolečine, ki jo doživlja bolnik
Bolniki s hiperaktivnim delirijem lahko večkrat hrupajo ali zmočijo posteljo. Odsvetujemo pa privezovanje bolnika ali vstavljanje urinskega katetra v bolnika. To ga bo samo povečalo zaskrbljenost in poslabšalo njegove simptome.
Tudi družina ali bolniku najbližji naj še naprej sodelujejo z bolnikom in poskrbijo za udobno okolje za bolnika. Nekatera prizadevanja, ki jih je mogoče vložiti za pomoč pri nadzoru bolnikovih simptomov, so:
- S pacientom se pogovarjajte s kratkimi in preprostimi stavki
- Opomnite pacienta na čas, datum in situacijo, ki se je takrat zgodila
- Ko pacient govori, ostanite mirni in se z njim ne prepirajte, tudi če povedano ni jasno ali nima smisla
- Pomagajte bolniku pri jedi in pitju
- Domov prinesite predmete, ki jih bolnik prepozna
- Ponoči prižgite luč, da lahko bolnik vidi stanje okoli sebe, ko se zbudi
Zapleti delirija
Delirium lahko povzroči zaplete, zlasti pri bolnikih, ki imajo resne bolezni. Nekateri zapleti so:
- Drastičen upad sposobnosti spominjanja in razmišljanja
- Zmanjšanje splošnega zdravstvenega stanja
- Zdravljenje, ki po operaciji ne poteka dobro
- Povečano tveganje smrti
Preprečevanje delirija
Delirium je težko preprečiti. Vendar pa je tveganje za nastanek delirija mogoče zmanjšati. Nekatera prizadevanja, ki jih je mogoče vložiti za zmanjšanje dejavnikov tveganja za delirij, so:
- Živite zdravo prehrano
- Omejitev ali izogibanje uživanju alkohola
- Jemljite zdravila, kot vam jih je priporočil zdravnik
- Redna vadba
Za ljudi, ki imajo večje tveganje za nastanek delirija, na primer osebe z demenco ali bolnike, ki so resno bolni, je mogoče preprečiti delirij:
- Izogibajte se močnim nihanjem razpoloženja ali ustvarjanju hrupa
- Sprejmite zdrav in reden urnik spanja
- Zagotovite spalnico z dobro osvetlitvijo
- Ustvarjanje mirnega in stabilnega vzdušja