Očesna mrežnica je tanek sloj na zadnji strani očesa, ki je uporaben za zajemanje svetlobe. Poškodba tega sloja bo vplivala na vašo sposobnost vida.
Glavna funkcija očesne mrežnice je ujeti svetlobo in jo organizirati kot vizualno informacijo, ki se nato prek optičnega živca pošlje v možgane. V središču te nevronske mreže je makula, ki vam omogoča jasen pogled.
Očesna mrežnica ima zelo pomembno vlogo pri vidu. Ko mrežnico prizadenejo določene bolezni, lahko pride do poslabšanja vida.
Bolezni mrežnice očesa
Naslednje so nekatere bolezni očesne mrežnice, ki lahko zmanjšajo sposobnost vida:
1. Diabetična retinopatija
Diabetična retinopatija je zaplet sladkorne bolezni, ki povzroči zamašitev krvnih žil v očesni mrežnici. To stanje lahko povzroči, da mrežnica postane otekla ali pušča.
To lahko sproži nastanek novih krvnih žil v mrežnici. Te krvne žile so bolj krhke, zato se lažje zlomijo in lahko motijo vid.
2. Makularna degeneracija
Druga motnja, ki lahko zmanjša delovanje očesne mrežnice, je makularna degeneracija. Za to stanje je značilno zmanjšanje vidne sposobnosti zaradi poškodbe osrednjega dela mrežnice (makule). Makularna degeneracija je pogostejša pri starejših ljudeh.
3. Odstop mrežnice
Odstop mrežnice se pojavi, ko se očesna mrežnica loči od podpornega tkiva. To stanje je razvrščeno kot resen problem in zahteva takojšnje zdravljenje. Brez pravočasnega in ustreznega zdravljenja lahko odmik mrežnice povzroči trajno slepoto.
4. Retinoblastom
Retinoblastom je vrsta očesnega raka, ki je razmeroma redka in lahko moti vid. Retinoblastom je pogostejši pri otrocih, zlasti pri malčkih.
Glavni znak retinoblastoma je refleks mačjega očesa, ki je pojav odseva bele svetlobe v zenici očesa, ko je izpostavljen svetlobnemu žarku ali bliskavici fotoaparata.
Kako ohraniti zdravje očesne mrežnice
Če želite ohraniti mrežnico zdravo, lahko naredite več korakov, in sicer:
1. Jejte hranljivo hrano
Zadovoljite svoje prehranske potrebe, zlasti vitamine A, C in E, lutein, cink, in omega-3 maščobne kisline. Ta hranila lahko dobite z uživanjem zelene zelenjave, oreščkov, jajc in morskih rib.
2. Nosite sončna očala
Dolgotrajna izpostavljenost ultravijolični (UV) svetlobi lahko poveča tveganje za katarakto in makularno degeneracijo. Zato nosite sončna očala, kadar želite čez dan opraviti dolge aktivnosti na prostem.
3. Odpočijte si oči
Predolgo strmenje v zaslon računalnika ali mobilnega telefona (mobilnega telefona) lahko povzroči obremenitev oči. Ta navada lahko povzroči zamegljen vid, težave pri ostrenju oči, suhe oči ter bolečine v glavi in vratu. Temu se lahko izognete tako, da za 20 sekund vsakih 20 minut odmaknete pogled z zaslona računalnika ali telefona.
4. Nehajte kaditi
Dolgoročni učinki kajenja lahko vplivajo na splošno zdravje, vključno z zdravjem oči. Kajenje lahko poveča tveganje za razvoj sive mrene, poškodbe vidnega živca in degeneracijo rumene pege, ki lahko povzroči slepoto. Za to vam svetujemo, da prenehate kaditi.
Za jasno oceno zdravja očesne mrežnice je potreben pregled mrežnice pri oftalmologu. Namen pregleda očesne mrežnice je ugotoviti možnost poškodb mrežnice ali težave, povezane z zmanjšanim delovanjem mrežnice.
Več pregledov, ki jih lahko priporoči oftalmolog za oceno stanja mrežnice, vključujejo radiološke preiskave (UZG, CT, MRI), optična koherentna tomografija (OCT), test amslerjevo mrežoin angiografijo s kontrastnim sredstvom
Bolezni očesne mrežnice ne smemo podcenjevati, saj lahko moti vid, celo povzroči slepoto. Če opazite težave v očeh ali vidu, se morate nemudoma posvetovati z oftalmologom, da vam predpiše pravo zdravljenje.