Psihoterapija je ena izmed pogostih metod zdravljenja, ki se uporablja za zdravljenje različnih psihiatričnih težav, kot so hud stres, depresija in anksiozne motnje. Psihoterapija se običajno izvaja individualno, ampak včasih se lahko izvaja tudi v skupinah.
Psihoterapija je eden najpogosteje uporabljenih korakov zdravljenja s strani psihiatrov in psihologov za obravnavo čustvenih motenj ali psiholoških težav, ki jih občutijo pacienti.
Poleg tega je psihoterapijo mogoče izvajati tudi za premagovanje vedenjskih težav, kot so napadi besa, strah pred javnim nastopanjem (glosofobija) in zasvojenost ali odvisnost od določenih stvari, kot so droge, alkohol, igre na srečo, do pornografije.
Psihologi ali psihiatri bodo s psihoterapijo usmerjali in usposobili paciente, da se naučijo prepoznati stanja, občutke in misli, ki povzročajo pritožbe, in pomagajo pacientom oblikovati pozitivno vedenje do težav, ki jih imajo.
Tako se od pacientov pričakuje, da se bodo znali obvladati in se bolje odzvali na težke situacije.
Pogoji, ki zahtevajo psihoterapijo
Številne napačne domneve ali stigma, da ljudje, ki so podvrženi psihoterapiji pri psihologu ali psihiatru, kažejo, da ima oseba duševno motnjo ali je nora. Pravzaprav ni tako.
Psihoterapija je namenjena vsem, ki se zavedajo, da imajo psihične težave ali so v veliki nevarnosti za duševne motnje in nameravajo poiskati pomoč za premagovanje teh težav.
V nadaljevanju so navedene nekatere pritožbe ali psihiatrične težave, ki jih je treba zdraviti s psihoterapijo:
- Več mesecev se počuti izredno brezupno ali žalostno, na primer zaradi depresije.
- Prekomerna tesnoba, strah ali zaskrbljenost, ki povzročajo težave pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti ali dela.
- Ekstremno razpoloženje ali spremembe razpoloženja, kot je nenadno navdušenje ali zelo žalostno brez očitnega razloga.
- Začne kazati negativno vedenje, kot so razdražljivost, zloraba snovi ali drog, alkoholizem ali prenajedanje.
- Imate ideje ali misli, da bi storili samomor ali poškodovali druge.
- Imeti halucinacije.
- Težko izražanje svojih občutkov ali občutek, da nihče drug ne more razumeti vaših občutkov ali težav.
- Imajo obsedenosti ali navade, ki jih je težko prekiniti, kot so prepogosto čiščenje in pospravljanje hiše, večkratno umivanje rok in večkratno obiskovanje kuhinje, da bi preverili plinski štedilnik.
- Težko doseže občutek ugodja, udobja ali zadovoljstva med aktivnostmi, ki so jih prej uživali (anhedonija)
Zgornje pritožbe se lahko pojavijo, ko oseba doživi duševni stres ali travmatičen dogodek, na primer po ločitvi, po smrti družinskega člana ali tesnega prijatelja, pred kratkim izgubil službo ali je bil pred kratkim žrtev nesreče ali nasilja, vključno z spolno nadlegovanje.
Poleg travmatičnih dogodkov lahko nekatere od zgornjih simptomov povzročijo tudi nekatere duševne motnje, kot so disociativna motnja identitete (več osebnosti), depresija, osebnostne motnje, bipolarna motnja, PTSD, anksiozne motnje in shizofrenija.
Vrste psihoterapije
Obstaja veliko metod in tehnik psihoterapije, ki jih izvajajo psihologi ali psihiatri. Vrsta terapije, ki se bo uporabljala, je praviloma prilagojena bolnikovemu stanju in bolnikovemu odzivu na psihoterapijo.
Nekatere vrste psihoterapije, ki se pogosto izvajajo, vključujejo:
1. Kognitivno-vedenjska terapija
Cilj kognitivno-vedenjske terapije je oceniti miselne vzorce, čustva in vedenja, ki so vir težav v bolnikovem življenju. Po tem bo zdravnik ali psiholog usposobil bolnika, da se pozitivno odzove na vir težave.
Na primer, če je bolnik uporabljal droge ali alkoholne pijače za spopadanje s stresom, se bo s to psihoterapijo usposobil za odzivanje na stres z bolj pozitivnimi aktivnostmi, kot sta vadba ali meditacija.
2. Psihoanalitična in psihodinamska terapija
Ta vrsta psihoterapije bo pripeljala bolnika do tega, da pogleda globlje v svojo podzavest. Pacienti bodo povabljeni k raziskovanju različnih dogodkov ali težav, ki so bili prikriti in nezavedni.
Na ta način lahko pacient razume pomen vsakega dogodka, ki ga doživi. To novo razumevanje bo pacientom pomagalo pri odločanju in soočanju z različnimi težavami.
3. Medosebna terapija
Ta vrsta psihoterapije bo bolnika pripeljala do tega, da oceni in razume, kako se bolnik nanaša na druge ljudi, kot so družina, zakonec, prijatelji ali sodelavci. Ta terapija bo pacientom pomagala, da postanejo bolj občutljivi pri interakciji ali reševanju konfliktov z drugimi ljudmi.
4. Družinska terapija
Pri tej terapiji se vključijo pacientovi družinski člani, še posebej, če ima bolnik psihične težave, povezane z družinskimi težavami. Cilj je, da se težave, s katerimi se sooča bolnik, lahko skupaj premagajo in popravijo razpokan odnos med bolnikom in družino.
5. Hipnoterapija
Hipnoterapija je psihoterapevtska tehnika, ki uporablja hipnozo za pomoč bolnikom, da bolje nadzorujejo svoje vedenje, čustva ali miselne vzorce.
Ta psihoterapevtska metoda se pogosto uporablja za sprostitev bolnikov, zmanjšanje stresa, lajšanje bolečin, za pomoč bolnikom pri prenehanju slabih navad, kot sta kajenje ali prenajedanje.
Za zdravljenje psihiatričnih težav se psihoterapijo pogosto kombinirajo z uporabo zdravil, kot so antidepresivi, antipsihotiki, sredstva za lajšanje tesnobe in stabilizatorji razpoloženja.stabilizator razpoloženja), odvisno od diagnoze bolezni ali psihiatričnih težav, ki jih ima bolnik.
Poleg tega bodo rezultati psihoterapije pri vsakem posamezniku različni. Nekatere vrste psihoterapije so lahko primerne za enega bolnika, za druge pa morda neučinkovite. Zato je priporočljivo, da se posvetujete s psihologom, da določite ustrezno terapijo za vaše stanje.