Altruizem je odnos ali nagon, da je treba biti pozoren in dati prednost interesom in dobroti drugih. Altruizem je nasprotje sebičnosti, ki je bolj sebična.
Oseba, ki izvaja altruizem, se imenuje altruist. Vse dobro, kar altruist naredi, se običajno zdi iskreno brez kakršnega koli občutka lastne vrednosti. Čeprav je ta odnos zelo hvalevreden in pozitivno vpliva na družbo, lahko altruizem, če se prekomerno izvaja, negativno vpliva tudi na storilca.
Različne teorije v ozadju altruizma
V nadaljevanju je nekaj teorij o tem, zakaj se nekdo ukvarja z altruizmom:
1. Teorija evolucije
Davno, ko je bila naravna selekcija še zelo močna, je vsaka vrsta na različne načine preživela in ohranila svojo linijo.
Eden od načinov za to je, da si pomagajo družinskim članom. Skupaj z evolucijo ta obrambni mehanizem ostaja pri ljudeh v obliki altruizma.
2. Okoljska teorija
Študija kaže, da imajo interakcije in dobri odnosi v okolju velik vpliv na spodbujanje dejanj altruizma pri ljudeh v tem okolju.
Na primer, otroci, katerih starši ponazarjajo altruizem v domačem okolju, so verjetno v svojem življenju altruisti, tako znotraj kot zunaj doma.
3. Teorija družbenih norm
Sprejem altruističnega odnosa lahko človeku v družbi doda vrednost. Ljudje bodo zagotovo bolj zainteresirani za delo z ljudmi, ki radi pomagajo.
Po drugi strani pa bo altruizem odprl tudi dolžniške prihranke. Torej, ko altruist potrebuje pomoč, drugi ljudje ne bodo oklevali, da bi takoj pomagali.
4. Teorija nagrajevanja
Altruizem ne prinaša nobenih nagrad ali nagrad. Vendar pa v podzavesti obstajajo nagrade v obliki občutka sreče in zadovoljstva s samim seboj, ki nastanejo, ko delamo dobro. Zaradi takšnih občutkov je oseba pripravljena delovati altruizem.
Poleg zgoraj omenjenih je v ozadju še več teorij, zakaj bi nekdo želel delati altruizem. Ena od teorij pravi, da lahko altruizem sprosti negativne občutke in stres v človeku, saj se lahko počuti hvaležno, ko vidi nekoga, ki je težji od njega.
Altruizem je povezan tudi z empatijo. Oseba bo bolj motivirana za altruizem, če je močna sposobnost empatije. Empatija pri majhnih otrocih se hitro razvije pri starosti 2 let in več. Zato so otroci, mlajši od 2 let, pogosto posesivni in nočejo deliti.
Ali je altruizem pomemben?
V bistvu je vsako dobro, ki je nesebično storjeno za druge, oblika hvale vrednega delovanja. Iz nekaterih zgornjih razlag je tudi razvidno, da bo to dejanje storilcu prineslo koristi, bodisi socialno ali psihično.
Poleg tega je altruizem povezan tudi z boljšim duševnim in telesnim zdravjem ter daljšo pričakovano življenjsko dobo.
Kljub temu ne pozabite, da je treba tudi nagon za pomoč drugim uravnotežiti z nagonom za preživetje. Ko se altruizem izvaja brez zavor, lahko ta odnos celo slabo vpliva na vas ali vaše najbližje.
Na primer, ne znate plavati, ampak se prisilite, da želite pomagati nekomu, ki se utaplja. Odnos altruizma tukaj vključuje pretirano in nespametno. Žrtve, ki se želijo rešiti, so nemočne in tudi vi ste žrtve.
Če menite, da ste ali pogosto na koncu izgubite denar, če pomagate drugim, morate morda spremeniti svoje razmišljanje. Ne pozabite, da ste tudi vi pomembni in bi morali imeti prednost pred drugimi.
Če pa je to navado težko opustiti ali vas drugi ljudje celo opomnijo, da morate poskrbeti tudi zase, se o tej težavi posvetujte s psihologom. Na ta način upamo, da bo dejanje altruizma, ki ga naredite, še vedno prineslo pozitivne rezultate, ne da bi pri tem škodovali sebi.