Glomerulonefritis je vnetje glomerula. Glomerul je del ledvice, ki deluje za filtriranje odpadkov in odstranjevanje odvečne tekočine in elektrolitov iz telesa.
Glomerulonefritis je lahko kratkotrajen (akutni) ali dolgotrajen (kroničen). To stanje se lahko hitro razvije in povzroči poškodbe ledvic (hitro napredujoči glomerulonefritis).
Glomerulonefritis je stanje, ki ga lahko povzroči okužba, avtoimunska bolezen ali vnetje krvnih žil. To stanje je treba zdraviti, ker lahko povzroči zaplete, kot je akutna odpoved ledvic ali kronična odpoved ledvic.
Vzroki in sprožilni dejavniki glomerulonefritisa
Glomerulonefritis se lahko pojavi zaradi različnih stanj, kot so okužbe, avtoimunske bolezni in motnje krvnih žil. Na splošno ima akutni glomerulonefritis bolj očiten vzrok kot kronični glomerulonefritis.
Nekatera stanja, ki lahko povzročijo akutni glomerulonefritis, so:
Bakterijska ali virusna okužba
Bakterijske ali virusne okužbe lahko sprožijo prekomerno reakcijo imunskega sistema telesa, kar povzroči vnetje ledvic. Primeri okužb, ki lahko povzročijo glomerulonefritis, so bakterijske okužbe Streptokok v grlu, okužba zob,endokarditis bakterije, HIV in hepatitis.
Vaskulitis
Vaskulitis se lahko pojavi v različnih organih, vključno z ledvicami. Primera vaskulitisa, ki napada ledvične žile in povzroča glomerulonefritis, sta poliarteritis in Wegenerjeva granulomatoza.
Motnje imunskega sistema
Lupus je avtoimunska bolezen, ki lahko povzroči vnetje v vseh telesnih organih, vključno z ledvicami in glomerulom. Poleg lupusa so motnje imunskega sistema, ki lahko povzročijo tudi vnetje glomerula:
- Goodpasturejev sindrom, ki je stanje, ki spominja na pljučnico in lahko povzroči krvavitev v pljučih in ledvicah
- IgA nefropatija, ki je stanje, ki povzroči odlaganje enega od proteinov, ki so del imunskega sistema (IgA) v ledvičnih glomerulih
Kronični glomerulonefritis pogosto nima posebnega vzroka. Ena genetska bolezen, in sicer Alportov sindrom, lahko povzroči kronični glomerulonefritis. Izpostavljenost kemičnim topilom ogljikovodikov in anamneza raka naj bi sprožila tudi kronični glomerulonefritis.
Simptomi glomerulonefritisa
Simptomi, ki se pojavijo pri bolnikih z glomerulonefritisom, so odvisni od vrste bolezni, akutne ali kronične. Simptomi, ki se običajno pojavijo, vključujejo:
- rdečkast urin (hematurija)
- Penasti urin
- Visok krvni tlak ali hipertenzija
- Otekel obraz, roke, noge in trebuh
- Utrujen zlahka
- Zmanjšana pogostost uriniranja
Kronični glomerulonefritis je pogosto težko odkriti, ker se lahko razvije brez povzročanja simptomov. Ko se pojavijo simptomi, so lahko podobni simptomom akutnega glomerulonefritisa. V nasprotju z akutnim glomerulonefritisom pa se pri kroničnem glomerulonefritisu pogostost uriniranja ponoči poveča.
Kdaj iti k zdravniku
Posvetujte se s svojim zdravnikom, če opazite zgoraj navedene pritožbe ali simptome. Takoj pojdite k zdravniku, če se v urinu pojavi kri ali če ne morete urinirati.
Če imate stanje ali bolezen, ki lahko povzroči glomerulonefritis, kot je lupus, opravite redne preglede in sledite zdravljenju, ki vam ga je predpisal zdravnik.
Diagnoza glomerulonefritisa
Zdravnik bo vprašal o pritožbah in simptomih ter o bolnikovi zdravstveni anamnezi. Poleg tega bo opravljen pregled, da se ugotovi, ali obstaja hipertenzija in otekanje nog ali obraza.
Za postavitev diagnoze in določitev osnovnega vzroka glomerulonefritisa bo zdravnik opravil nadaljnji pregled. Opravljenih bo več vrst pregledov, vključno z:
- Pregled urina za odkrivanje prisotnosti rdečih krvnih celic, belih krvnih celic in beljakovin v urinu
- Krvne preiskave, da ugotovimo, ali je prišlo do zmanjšanja hemoglobina (anemije) in beljakovin v albuminu ter povečanja ravni odpadnih snovi, kot sta sečnina in kreatinin
- Imunološki testi za odkrivanje prisotnosti ali odsotnosti avtoimunske bolezni z naraščajočimi ravnmi antinuklearna protitelesa (ANA), dopolnilo, antinevtrofilna citoplazmatska protitelesa (ANCA) oz antiglomerularna bazalna membrana (anti-GBM)
- Skeniranje z rentgenskimi žarki, CT ali ultrazvokom, da si podrobneje ogledate stanje ledvic
- Biopsija ledvic z odvzemom vzorca ledvičnega tkiva, da se ugotovi, ali je tkivo nenormalno, in potrdi glomerulonefritis
Zdravljenje glomerulonefritisa
Koraki zdravljenja za vsakega bolnika z glomerulonefritisom se razlikujejo, odvisno od vrste glomerulonefritisa (kroničnega ali akutnega), vzroka in resnosti simptomov.
Glavni cilj zdravljenja glomerulonefritisa je preprečiti nadaljnje poškodbe ledvic. Akutni glomerulonefritis včasih izgine sam, ne da bi bilo potrebno zdravljenje.
Obstaja več vrst zdravljenja glomerulonefritisa, ki se lahko izvajajo, vključno z:
- Imunosupresivna zdravila za zdravljenje glomerulonefritisa zaradi avtoimunskih bolezni, na primer kortikosteroidi, ciklofosfamid, ciklosporin, mofetilmikofenolat, in azatioprin
- Antihipertenzivna zdravila za preprečevanje nadaljnje poškodbe ledvic zaradi povišanega krvnega tlaka vključujejo: Zaviralci ACE (kaptropil in lizinopril) in ARB (losartan in valsartan)
- plazmafereza, torej metoda za odstranjevanje škodljive plazme z zdravo plazmo
- Druga zdravila, kot so diuretiki za zmanjšanje otekline in dodatki kalcija
Če se glomerulonefritis odkrije zgodaj, se lahko ozdravi poškodba ledvic. Če se glomerulonefritis poslabša in povzroči odpoved ledvic, mora bolnik opraviti hemodializo (dializo) ali operacijo presaditve ledvice.
Da se poškodba ledvic ne poslabša, bolnikom z glomerulonefritisom svetujemo več korakov, kot so vzdrževanje idealne telesne teže, prenehanje kajenja, prilagoditev prehrane z zmanjšanjem vnosa kalija, beljakovin in soli.
Zapleti glomerulonefritisa
Akutni glomerulonefritis se včasih lahko pozdravi brez posebnega zdravljenja. Če pa se glomerulonefritis ne zdravi pravilno, se lahko poslabša in sproži druge bolezni. Nekateri zapleti, ki se lahko pojavijo, so:
- Hipertenzija
- nefrotski sindrom
- Akutna odpoved ledvic
- Kronična ledvična bolezen ali kronična odpoved ledvic
- Srčno popuščanje in pljučni edem zaradi kopičenja tekočine v telesu
- Motnje ravnotežja elektrolitov, kot sta natrij in kalij
- Občutljiv za okužbe