Vnetje možganov - simptomi, vzroki in zdravljenje

Vnetje možganov ali encefalitis je vnetje možganskega tkiva, ki lahko povzroči simptome nevroloških motenj. Simptomi nevroloških motenj so lahko v obliki zmanjšane zavesti, krčev ali motenj gibanja.

Vnetje možganov se lahko pojavi zaradi virusnih, bakterijskih ali glivičnih okužb. Ta bolezen je pogostejša pri otrocih in starejših, ker je njihov imunski sistem ponavadi šibkejši. Čeprav je redko, lahko vnetje možganov postane resno in življenjsko nevarno. Zato je potrebno čim prej zgodnje odkrivanje in zdravljenje.

Vzroki vnetja možganov

Večino vnetij možganov povzročajo virusne okužbe. Virusne okužbe lahko neposredno napadejo možgane ali se imenujejo primarni encefalitis, lahko pa izvirajo tudi iz drugih telesnih organov in nato napadejo možgane ali se imenujejo sekundarni encefalitis.

Vrste virusov, ki lahko povzročijo vnetje možganov, vključujejo:

• Herpes simplex virus, povzročitelj herpesa v ustih in genitalnega herpesa ter herpesa pri dojenčkih.
• Virus Varicella zoster, vzrok za norice in herpes zoster.
• Epstein-Barr virus, povzročitelj mononukleoze.
• Virus, ki povzroča ošpice (ošpice), mumps (mumps), in rdečke.
• Virusi živali, kot sta steklina in virus nipah.

Ta virusna okužba je lahko nalezljiva, vendar encefalitis sam po sebi ni nalezljiv. Poleg virusov lahko vnetje možganov povzročajo tudi bakterije ali glive.

Vnetje možganov ali encefalitis se pogosteje pojavi pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom, na primer pri ljudeh z virusom HIV ali pri ljudeh, ki jemljejo imunosupresivna zdravila.

Simptomi vnetja možganov

Encefalitis ali vnetje možganov se začne z blagimi simptomi, podobnimi gripi, kot so zvišana telesna temperatura, glavobol, bruhanje, utrujenost ter bolečine v mišicah in sklepih. Ko napreduje, lahko vnetje možganov povzroči resnejše simptome, kot so:

• Vročina nad 39oC.
• omamljen.
• halucinacije.
• Nestabilno čustvo.
• Motnje govora, sluha ali vida.
• Slabost mišic.
• Paraliza obraza ali nekaterih delov telesa.
• napadi.
• Izguba zavesti.

Pri dojenčkih in otrocih so simptomi vnetja možganov, ki se pojavijo, splošni, zato jih ni enostavno prepoznati, ker so podobni simptomom drugih bolezni. Simptomi, ki se lahko pojavijo, so:

• Slabost in bruhanje
• Zmanjšan apetit
• Otroško telo je videti trdo
• Na kroni glave se pojavi izboklina
• Napeta in veliko joka

Kdaj iti k zdravniku

Osebam z virusom HIV svetujemo, naj še naprej jemljejo protivirusna zdravila, da se njihova bolezen lahko nadzoruje in se ne okuži z drugimi boleznimi, kot je encefalitis. Nekatere bolezni, kot so avtoimunske bolezni, zahtevajo dolgotrajna imunosupresivna zdravila. Pogovorite se s svojim zdravnikom o koristih in tveganjih jemanja teh zdravil ter o tem, kako preprečiti okužbo med jemanjem imunosupresivnih zdravil.

Takoj se posvetujte z zdravnikom, če se pojavijo zgoraj omenjeni simptomi vnetja možganov ali če občutite močan glavobol, ki ga spremlja visoka temperatura.

Dojenčke in otroke, pri katerih obstaja sum na simptome encefalitisa, je treba nemudoma odpeljati v bolnišnico na zdravniški pregled. Z vnetjem možganov je treba zdraviti že od zgodnjega otroštva, da preprečimo nadaljnje poškodbe možganov pri otrocih.

Diagnoza vnetja možganov

Vnetje možganov je pogosto težko diagnosticirati, ker ima zgodnje simptome, ki spominjajo na simptome gripe. V začetni fazi pregleda bo zdravnik povprašal o simptomih, ki mu sledi fizični pregled bolnika.

Nato bo zdravnik opravil nadaljnji pregled, da se prepriča, ali ima oseba vnetje možganov ali encefalitis. Nadaljnji pregled izvaja:

• MRI ali CT skeniranje

  MRI ali CT je prvi pregled, ki ga opravi zdravnik za odkrivanje vnetja možganov. Ta pregled lahko pokaže nenormalnosti v možganih, kot so otekline ali tumorji, ki sprožijo vnetje v možganih.

• Lumbalna punkcija

  Ta pregled se izvaja za identifikacijo vrste virusa, ki povzroča okužbo. Pri lumbalni punkciji bo zdravnik v hrbtenico vstavil iglo, da vzame vzorec cerebrospinalne tekočine za laboratorijsko preiskavo.

• elektroencefalogram (EEG)

  Ta pregled opravi zdravnik, da preveri električno aktivnost možganov in določi lokacijo okuženih možganov.

• Laboratorijski test

  Za identifikacijo vzroka okužbe je mogoče opraviti več laboratorijskih preiskav, kot so preiskave krvi, urina ali sputuma.

• Biopsija možganov

  Namen tega postopka je odkriti prisotnost virusa z vzorčenjem možganskega tkiva. Ta postopek se izvaja le, če se simptomi poslabšajo in zdravljenje ni več učinkovito.

Zdravljenje vnetja možganov

Vnetje možganov zahteva zdravljenje v bolnišnici. Hitreje kot je zdravljenje izvedeno, večja je stopnja uspešnosti procesa zdravljenja. Cilji zdravljenja so odpraviti vzrok, lajšati simptome in preprečiti zaplete. Zdravljenje, ki ga bo predpisal nevrolog, lahko vključuje:

Droge

Večino vnetja možganov povzročajo virusne okužbe, zato se glavno zdravljenje opravi z dajanjem protivirusnih zdravil. Vrste uporabljenih protivirusnih zdravil so: aciklovir in ganciklovir. Vendar pa ti dve zdravili lahko zdravita le nekatere viruse, kot sta herpes simplex in varicella zooster.

Če okužbo povzročajo bakterije ali glive, bo zdravnik predpisal antibiotike ali protiglivična zdravila.

Zdravnik bo dal tudi druga zdravila, ki so koristna za lajšanje simptomov, ki se pojavijo. Te vrste zdravil so:

• Kortikosteroidi

  Kortikosteroidi delujejo na zmanjšanje vnetja in pritiska v glavi.

• Antikonvulzivi

  To zdravilo se uporablja za zaustavitev ali preprečevanje napadov.

• Paracetamol

  To zdravilo se daje za lajšanje bolečin in vročine.

• pomirjevala (pomirjevala)

  To zdravilo ima pomirjujoč učinek na ljudi, ki so čustveno moteni in razdražljivi.

Bolnikom z vnetjem možganov ali encefalitisom bodo dajali tudi intravenske tekočine in hranila za preprečevanje dehidracije in ohranjanje prehranskih potreb v telesu. Po potrebi se bolniku namesti dihalni aparat. Zdravljenje lahko traja od nekaj dni, tednov do mesecev, odvisno od bolnikovega stanja.

Posebna terapija

Če je vnetje možganov vplivalo na sposobnost možganov, da si zapomnijo in razumejo stvari, ali povzroči, da ima bolnik težave pri govoru ali nadzoru telesa, je potreben rehabilitacijski program. Nekatere vrste terapije, ki jih je mogoče izvesti, so:

• Fizioterapija

  Fizikalna terapija ali fizioterapija se izvaja za izboljšanje mišične moči, telesnega ravnovesja in nadzora motoričnih živcev.

• Govorna terapija

  Cilj te terapije je obnoviti delovanje mišic, ki nadzorujejo govor.

• Delovna terapija

  Ta terapija je namenjena pacientu za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

• Psihoterapija

  Psihoterapija lahko pomaga nadzorovati nestabilna čustva in se spopasti z osebnostnimi spremembami, ki jih pacient doživlja.

Zapleti vnetja možganov

Večina ljudi s hudim vnetjem možganov ima zaplete zaradi vnetja, ki se pojavi. Tveganje za nastanek zapletov je odvisno od več dejavnikov, in sicer od starosti bolnika, vzroka okužbe, resnosti in hitrosti zdravljenja.

Poškodbe možganov, ki jih povzroči encefalitis, lahko trajajo več mesecev ali celo večno. Lokacija poškodbe možganov lahko določi tudi vrsto zapletov, ki se pojavijo. Ti zapleti vključujejo:

• paraliza
• Motnje govora in jezika
• Motnje sluha in vida
• Generalizirana anksiozna motnja
• Izguba spomina ali amnezija
• Osebnostna motnja
• epilepsija

Pri hudem vnetju možganov lahko bolnik pade v komo, celo smrt.

Preprečevanje vnetja možganov

Glavno preprečevanje vnetja možganov je cepljenje proti virusu, ki ga povzroča. Eno od cepiv proti virusu, ki povzroča encefalitis, je cepivo MMR. To cepivo zagotavlja zaščito pred ošpicami, mumpsom in rdečkami, virusnimi boleznimi, ki lahko povzročijo vnetje možganov.

Pri dojenčkih in malčkih je treba cepljenje z MMR opraviti dvakrat, in sicer pri starosti 15 mesecev in 5 let. Če še nikoli niste bili cepljeni proti MMR, lahko cepivo daste kadar koli.

Cepivo MMR se daje tudi, ko boste potovali na območja, nagnjena k okužbam. V tem primeru se ponovno posvetujte s svojim zdravnikom o vrsti cepiva, ki je primerno za vas.

Poleg imunizacije lahko naredite nekaj preprostih korakov, da preprečite prenos virusa in zmanjšate tveganje za encefalitis, in sicer:

• Redno si umivajte roke, še posebej pred jedjo in po uporabi kopalnice.
• Jedilnega pribora ne delite z drugimi.
• Preprečite pike komarjev tako, da nosite pokrita oblačila ali uporabite losjon proti komarjem.