Nevrogeni šok je stanje, ko kri zaradi poškodbe živčnega sistema ne more normalno teči v telesna tkiva. Če se nevrogeni šok ne zdravi, je lahko usoden. Zato sta potrebna zgodnja diagnoza in pravočasno zdravljenje.
Nevrogeni šok, znan tudi kot vazogeni šok, se običajno pojavi kot posledica poškodbe hrbtenjače. Poškodba povzroči okvaro simpatične funkcije živčnega sistema, ki je funkcija, ki uravnava srčni utrip, krvni tlak in dihanje.
Če simpatični živčni sistem ne more pravilno delovati, lahko krvni tlak v telesu nenadoma drastično pade (šok), tako da krvni obtok po telesu ne postane optimalen. Posledično pride do poškodb v različnih telesnih tkivih.
Vzroki nevrogenega šoka
Nevrogeni šok nastane zaradi poškodbe živčnega sistema, ki povzroči motnje v simpatičnem delovanju. Simpatični živčni sistem deluje tako, da okrepi srčni utrip, poveča krvni tlak in pretok ter razširi dihalne poti.
Ko simpatični živčni sistem ne deluje, se krvne žile razširijo, tako da ne morejo spodbujati pretoka krvi po telesu. To povzroči znižanje krvnega tlaka, ki mu sledi zmanjšanje pretoka krvi v celice, tkiva in organe.
Poškodbe živčnega sistema so običajno posledica poškodbe ali poškodbe hrbtenjače. Poškodbe so lahko posledica strelnih ran, prometnih nesreč ali športnih poškodb.
Poškodbe hrbtenjače, ki povzročajo nevrogeni šok, lahko razdelimo na dve vrsti, in sicer:
- Primarna poškodba hrbtenjače, ki je poškodba živčnega sistema, ki se pojavi kmalu po poškodbi
- Sekundarna poškodba hrbtenjače, ki je poškodba živčnega sistema, ki se pojavi nekaj ur ali dni po poškodbi
Poleg poškodbe hrbtenjače je še nekaj drugih stanj ali bolezni, ki lahko povzročijo tudi nevrogeni šok:
- Uporaba zdravil, ki vplivajo na delovanje simpatičnega živca
- Pomanjkanje kisika v možganih, na primer zaradi možganske kapi
- Subarahnoidna krvavitev
- Meningitis (vnetje možganske sluznice)
Čeprav je zelo redek, je nevrogeni šok lahko tudi posledica epileptičnih napadov, Guillain-Barrejevega sindroma in možganskih kil. Nekateri posegi blizu hrbtenice, kot je operacija ali anestezija, lahko povzročijo tudi nevrogeni šok.
Simptomi nevrogenega šoka
Nevrogeni šok je izredna situacija, za katero je značilno sočasno zmanjšanje vitalnih znakov, in sicer:
- znižan krvni tlak (sistolični tlak <100 mmHg)
- Zmanjšan srčni utrip (pulz <60 utripov na minuto)
- Znižanje telesne temperature (temperatura <36,5°C)
Tem znakom običajno sledijo naslednji simptomi:
- Omotičnost
- Slabost
- Bruhati
- prazen pogled
- Omedel
- Prekomerno znojenje
- Živčen
- Bleda koža
V hujših primerih lahko bolnik doživi tudi druge simptome, kot so:
- Težko dihati
- Bolečina v prsnem košu
- Slabost
- modre ustnice in prsti (cianoza)
- Utrip je težko občutiti
- Drgetanje
Kdaj iti k zdravniku
Takoj poiščite zdravniško pomoč, če opazite zgoraj omenjene simptome nevrogenega šoka, na primer če imate poškodbo hrbtenice, ki jo spremljata slabost ali omotica in bolečina v prsnem košu.
Pomembno si je zapomniti, ne čakajte, da se simptomi poslabšajo. Nevrogeni šok je nevarno stanje in je lahko usoden, zato je treba zdravljenje čim prej.
Diagnoza nevrogenega šoka
Nevrogeni šok je nujno stanje, ki ga je treba takoj zdraviti, da se izognemo smrtnim posledicam. Diagnozo postavimo hitro tako, da vprašamo za zgodovino dogodkov pred šokom in opravimo hiter pregled vitalnih znakov. Po tem se izvaja nujno zdravljenje, dokler se bolnikovo stanje ne stabilizira.
Ko se bolnikovo stanje stabilizira, bo zdravnik opravil dodatne preiskave za ugotavljanje vzroka nevrogenega šoka, kot so:
- CT skeniranje za pregled stanja hrbtenice in odkrivanje krvavitev ali drugih poškodb
- MRI, da vidite stanje hrbtenjače ali možganov, da vidite morebitne nepravilnosti
Zdravljenje nevrogenega šoka
Nevrogeni šok je treba takoj zdraviti, da se izognemo trajnim poškodbam organov. Cilj nujnega zdravljenja je stabilizirati bolnikove vitalne znake, kot so krvni tlak, srčni utrip in dihanje, ter preprečiti nadaljnje poškodbe ali poškodbe.
Pri nevrogenem šoku, ki nastane zaradi poškodbe hrbtenjače, se zdravljenje začne tako, da se čim bolj zmanjšajo spremembe v položaju pacienta ali pa se bolnik sploh imobilizira. Namen tega je preprečiti nadaljnje poškodbe živčnega sistema.
Po potrebi bo zdravnik izvedel naslednja dejanja:
- Pritrdite oporo na pacientove dihalne poti in zagotovite kisikovo podporo
- Zvišajte krvni tlak z intravenskim dajanjem tekočin in zdravil za zoženje krvnih žil, kot je dopamin, norepinefrin, epinefrinin vazopresin
- Povečajte srčni utrip z dajanjem zdravila atropin.
Nadaljnje zdravljenje bo izvedeno po ugotovitvi vzroka nevrogenega šoka. Pri nevrogenem šoku, ki ga povzroči travma hrbtenice, se izvede operacija hrbtenice, da se popravi poškodba poškodovane hrbtenjače.
Zapleti nevrogenega šoka
Nevrogeni šok lahko povzroči trajne poškodbe organov ali tkiv telesa, ki ne prejemajo ustrezne oskrbe s krvjo. To se lahko pojavi hkrati v vseh organih, tako da lahko povzroči smrt.
Preprečevanje nevrogenega šoka
Najboljši način za preprečevanje nevrogenega šoka je izogibanje osnovnemu vzroku. Eden od načinov, ki ga lahko storite, je preprečiti poškodbe hrbtenjače, na primer:
- Vozite previdno, na primer vedno pripeti z varnostnim pasom in ne vozite, ko ste pijani ali zaspani
- Preden skočite v vodo, vedno preverite globino vode
- Izogibajte se nevarnosti padca
- Bodite previdni pri vadbi, na primer tako, da nosite ustrezno zaščito