Panična motnja je stanje, ki spada v anksiozno motnjo, za katero je značilno, da se napadi panike pojavijo nenadoma, kadarkoli in kjer koli ter se ponavljajo. V normalnih razmerah lahko vsakdo ob določenih trenutkih doživi tesnobo kot obliko naravnega odziva telesa pri soočanju s stresom ali življenjsko nevarnimi situacijami. Pri ljudeh s panično motnjo pa se občutki tesnobe, panike in stresa pojavljajo nepričakovano, ne glede na čas ali situacijo, ki se dogaja v okolju, vedno znova, pogosto brez ničesar nevarnega ali česar bi se bilo treba bati.
Panična motnja je pogostejša pri ženskah kot pri moških. Ta motnja se na splošno razvije, ko se oseba stara, v večini primerov pa jo sproži stres.
Panično motnjo je mogoče pozdraviti s psihoterapijo, ki se izvaja v fazah, da se pacientom zagotovi razumevanje in način razmišljanja pri soočanju s panično motnjo, preden se simptomi začnejo čutiti. Poleg psihoterapije se za zdravljenje panične motnje uporablja tudi zdravila.
Vzroki za panično motnjo
V nekaterih primerih se domneva, da je panična motnja genetsko podedovana. Ni pa bilo nobene raziskave, ki bi lahko dokazala, zakaj se ta motnja lahko podeduje pri enem ali nekaj družinskih članih, pri drugih družinskih članih pa ne.
Raziskave so pokazale, da imajo nekateri deli možganov in biološki procesi ključno vlogo pri uravnavanju občutkov strahu in tesnobe. Nekateri strokovnjaki menijo, da imajo ljudje s panično motnjo napako pri razlagi telesnih gibov ali občutkov, ki so dejansko neškodljivi, vendar veljajo za grožnjo. Poleg tega se zunanji dejavniki, kot so okoljski dejavniki, štejejo tudi za sprožilce za panično motnjo.
Naslednji so dejavniki, ki sprožijo panično motnjo:
- Stres je glavni sprožilec.
- Družinska anamneza.
- Travmatični dogodek, ki ste ga doživeli, kot je nesreča ali resna bolezen.
- Drastične spremembe v življenju, na primer ločitev ali rojstvo otrok.
- Preveč kofeina in nikotina.
- Zgodovina doživljanja fizične ali spolne zlorabe.
Simptomi panične motnje
Simptomi panične motnje se običajno razvijejo v adolescenci v odraslo dobo. Znaki, ki jih boste občutili pri panični motnji, so več kot trije napadi panike in vedno občutek strahu zaradi napadov panike, ki se nenehno dogajajo.
Strah, ki se ustvari pri ljudeh z napadi panike, je strah, ki je zelo prijeten in zastrašujoč in se lahko pojavi ob naključnem času ali na lokacijah (kadarkoli in kjerkoli).
Pri enem napadu panike lahko simptomi, ki se pojavijo, trajajo 10-20 minut. V redkih primerih lahko simptomi panike trajajo več kot eno uro. Povzročeni simptomi se lahko tudi na splošno razlikujejo in se razlikujejo od osebe do osebe s panično motnjo.
Drugi simptomi, povezani z napadi panike, so:
- Omotičnost
- Vrtoglavica.
- Slabost.
- Težko dihati.
- Počutite se kot zadušitev.
- Otrplost ali mravljinčenje v rokah ali nogah.
- Bolečina v prsnem košu.
- Potenje
- Drgetanje.
- Drhtavo.
- napadi.
- Suha usta.
- Srčni utrip.
- Spremembe v duševnem stanju, kot je občutek, da stvari niso resnične, ali depersonalizacija.
- Strah pred smrtjo.
Diagnoza panične motnje
Diagnoza panične motnje, kot je navedena v Diagnostičnem in statističnem priročniku za duševne motnje (Diagnostični in statistični priročnik za duševne motnje/DSM-5), je pomembno izključiti druge vzroke ali stanja, podobna panični motnji. Glede na DSM-5 je pri diagnosticiranju panične motnje več pomembnih točk, in sicer:
- Za panično motnjo so značilni pogosti napadi panike.
- Panična motnja z napadi panike, ki niso posledica učinkov jemanja zdravil ali bolezni.
- Panična motnja ni povezana z drugimi duševnimi motnjami, kot so nekatere fobije, kot so socialna fobija, anksiozne motnje, posttravmatska stresna motnja, do obsesivno kompulzivne motnje.
Za začetno diagnozo bo zdravnik ugotovil, ali bolnik trpi zaradi motenj ščitničnih hormonov ali bolezni srca zaradi simptomov, ki se pojavijo med napadom panike. Za pomoč pri diagnosticiranju panične motnje bo vaš zdravnik opravil teste v obliki:
- Izpolnjevanje vprašalnika ali razprava o zgodovini zlorabe alkoholnih pijač ali drugih substanc
- Ocena duševnega stanja glede na simptome panične motnje, anksioznost, strah, stres, osebne težave, trenutna stanja in anamnezo.
- Temeljit fizični pregled.
- Krvni testi za preverjanje delovanja ščitnice in pregled srčnih zapisov (elektrokardiografija).
Zdravljenje panične motnje
Metode zdravljenja panične motnje se uporabljajo za zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti napadov panike ter izboljšanje kakovosti življenja. Dve glavni metodi zdravljenja panične motnje sta psihoterapija in zdravila. Uporabljena metoda zdravljenja bo prilagojena bolnikovemu splošnemu zdravju in resnosti panične motnje, ki jo doživlja.
PsihoterapijaPsihoterapija naj bi bila učinkovita primarna metoda zdravljenja panične motnje. Pri psihoterapiji bo zdravnik poskrbel za razumevanje in spremenil bolnikov način razmišljanja, da se bo lahko spopadel s panično situacijo, s katero se sooča. Ena od oblik psihoterapije je kognitivno-vedenjska terapija.kognitivno-vedenjska terapija) ki bo zagotovil razumevanje in načine razmišljanja pri soočanju s paniko kot situacijo, ki ni življenjsko nevarna. Na tej stopnji bo zdravnik postopoma ustvaril pogoje, ki bodo sprožili simptome panične motnje. Vendar pa bo ta pogoj izpolnjen ob ustreznem upoštevanju varnosti pacientov. Pričakuje se, da bo terapija oblikovala navade in vedenje bolnikov, ki se ne počutijo več ogrožene. Poleg tega bo psihoterapija uspešna tudi pri povečanju bolnikovega zaupanja pri odpravljanju občutkov strahu, če smo uspeli obvladati prejšnje napade panike.
Psihoterapija sicer zahteva od pacienta čas in trud, vendar bo ta terapija bolnika pripeljala v boljše stanje kot prej. Rezultate psihoterapije, in sicer spremembe v načinu razmišljanja in dejanjih, ki jih bodo bolniki izvajali pri soočanju z napadi, je mogoče občutiti v nekaj tednih do nekaj mesecev. Zato bodo bolnikom svetovali redno psihoterapijo, da se zagotovi obvladovanje simptomov panične motnje in prepreči ponovitev.
Droge Selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), kot fluoksetin oz sertralin. To antidepresivno zdravilo je precej varno in ima majhno tveganje za neželene učinke. To vrsto zdravil bi priporočali kot prvo linijo zdravljenja za lajšanje napada panike. benzodiazepini, kot alprazolam oz klonazepam. To pomirjevalno zdravilo deluje tako, da zavira aktivnost v centralnem živčnem sistemu. To zdravilo se jemlje le kratek čas, ker lahko povzroči odvisnost od drog ter telesne ali duševne motnje. Če želite jemati to zdravilo, se izogibajte uživanju alkoholnih pijač. Povejte svojemu zdravniku, če jemljete katero koli drugo zdravilo, vključno z dodatki in zeliščnimi izdelki, da se izognete neželenim interakcijam. Zaviralci ponovnega privzema serotonina in norepinefrina (SNRI), kot venlafaksin. To je antidepresiv, ki ga lahko zdravniki uporabijo kot drugo možnost za lajšanje simptomov napada panike. Pri panični motnji, ki je ne zdravimo pravilno, bo poslabšalo bolnikovo stanje in povzročilo številne druge težave, kot so depresija, alkoholizem ali zloraba drog, postane antisocialna in težave v šoli ali službi, do finančnih težav. Ni načina, ki bi lahko bistveno preprečil pojav panične motnje. Vendar pa obstaja več ukrepov, ki jih lahko sprejmemo za zmanjšanje simptomov, ki se pojavijo. Med drugim so:Zapleti panične motnje
Preprečevanje paničnih motenj