Huda travma zaradi dogodka ali motnje v delovanju možganov lahko povzroči, da oseba doživi duševne motnje. Vrste duševnih motenj vključujejo anksiozne motnje, psihotične motnje, motnje razpoloženja, osebnostne motnje in motnje hranjenja.
Duševne motnje so zdravstvene težave, ki pomembno vplivajo na to, kako človek razmišlja, se obnaša in komunicira z drugimi. Če se ne zdravijo, se bodo ljudje z duševnimi motnjami težko gibali, delali in celo komunicirali z drugimi ljudmi.
Temeljne zdravstvene raziskave Ministrstva za zdravje (Riskesdas) so leta 2018 ugotovile, da je bilo več kot 19 milijonov Indonezijcev, starih 15 let in več, ki so trpeli zaradi duševnih in čustvenih motenj, več kot 12 milijonov ljudi pa naj bi bilo depresivnih. Ta številka se v primerjavi s podatki za leto 2013 povečuje.
Vzrok duševnih motenj še ni z gotovostjo znan. Vendar pa obstaja več dejavnikov, za katere je znano, da povečajo tveganje za razvoj duševnih motenj, vključno z:
- Genetski dejavniki ali prirojeni
- Družinska anamneza duševnih motenj
- Močan stres
- So doživeli travmatičen dogodek, kot je žrtev zlorabe ali nasilja
- Uporaba prepovedanih drog in prekomerno uživanje alkoholnih pijač
- Nekatera zdravstvena stanja, kot so huda možganska poškodba, možganska kap in motnje ščitnice
Vrste duševnih motenj, s katerimi se pogosto srečujemo
Duševne motnje so ena izmed zdravstvenih težav, ki v javnosti še vedno dobivajo veliko negativnih pogledov.
Ni malo ljudi, ki mislijo, da se duševne motnje pojavijo le zaradi halucinacij ali vedenjskih težav. Pravzaprav je še vedno veliko ljudi, ki menijo, da je treba ljudi z duševnimi motnjami zapreti ali v okove.
Pravzaprav obstajajo različne vrste duševnih motenj in vsaka vrsta duševne motnje ima različne znake in simptome. Naslednje so vrste duševnih motenj, ki so precej pogoste:
1. Anksiozne motnje
Anksiozne motnje vključujejo generalizirano anksiozno motnjo, socialno anksiozno motnjo, fobije in paniko. Anksiozne motnje so duševne motnje, zaradi katerih se oboleli počutijo tesnobne in nemirne, te občutke pa je težko nadzorovati.
Ko doživi anksiozno motnjo, lahko oseba doživi simptome v obliki močnega znojenja, hitrega srčnega utripa ali palpitacije v prsih, omotičnosti, težav s koncentracijo, težav s spanjem ter občutka tesnobe in skrbi, da je težko izvesti. Dnevne aktivnosti.
2. Osebnostne motnje
Oseba z osebnostno motnjo ima običajno drugačno miselnost, občutke ali vedenje kot večina ljudi na splošno. Vrste osebnostnih motenj so razdeljene v več skupin, in sicer:
- Ekscentrične vrste, kot so paranoidne, shizoidne, shizotipske in antisocialne osebnostne motnje
- Dramatične ali čustvene vrste, kot so narcistična, histrionična in mejna osebnostna motnja (mejni)
- Vrste anksioznosti in strahu, kot so obsesivno kompulzivna osebnostna motnja, izogibanje (izogibanje) in odvisnost (odvisna)
3. Psihotične motnje
Psihotične motnje so hude duševne motnje, ki povzročajo nenormalne misli in zaznave, kot je shizofrenija.
Ljudje s psihotičnimi motnjami bodo imeli halucinacije, verjeli v stvari, ki se v resnici ne dogajajo, in celo slišali, videli ali občutili stvari, ki v resnici niso resnične.
4. Motnje razpoloženja
Spremembe razpoloženja, ki se občasno pojavijo, so normalne stvari, še posebej, če obstajajo sprožilni dejavniki, kot so stres, utrujenost ali duševni pritisk.
Vendar pa lahko ljudje, ki trpijo zaradi motenj razpoloženja, doživijo ekstremne in hitre spremembe v razpoloženju ali razpoloženju. Na primer, iz stabilnega razpoloženja, nenadoma žalosten, nato zelo vesel in navdušen v kratkem času.
Vrste duševnih motenj, ki povzročajo nihanje razpoloženja, vključujejo depresijo, bipolarno motnjo in ciklotimično motnjo.
5. Motnje hranjenja
Motnje hranjenja so resne duševne motnje, ki motijo prehranjevalno vedenje osebe. Zaradi tega stanja lahko bolniki pogosto doživijo prehranske težave, kot sta podhranjenost ali debelost.
Primera motenj hranjenja sta anoreksija nervoza in bulimija nervoza motnja prenajedanja ali motnjo prenajedanja.
6. Motnja nadzora impulzov in odvisnost
Ljudje z motnjami nadzora impulzov se ne morejo upreti želji po dejanjih, ki bi lahko škodovala sebi ali drugim, kot so igre na srečo, kraje (kleptomanija) in podžiganje požarov (piromanija).
Medtem ko so zasvojenostne vedenjske motnje ali odvisnosti običajno posledica zlorabe alkohola in prepovedanih drog ali drog. Ne samo to, človek je lahko tudi odvisen od določenih dejavnosti, kot so seks, samozadovoljevanje ali nakupovanje.
7. Obsesivno kompulzivna motnja (OCD)
Za to duševno motnjo so značilne nenadzorovane misli in obsedenost z nečim, s čimer bolnika spodbujajo k večkratnemu opravljanju dejavnosti.
Ljudje z OKM lahko postanejo obsedeni z določenimi številkami, kot je številka 3. Zaradi tega bodo začutili potrebo po določenih dejavnostih, kot je umivanje rok ali trikratno trkanje na vrata. Če tega ne storite, se bodo bolniki z OKM počutili neprijetno in bodo pretirano skrbeli.
8. Posttravmatska stresna motnja (PTSD)
PTSD se lahko razvije, ko je oseba doživela travmatičen ali grozljiv dogodek, kot je spolna ali fizična zloraba, smrt ljubljene osebe ali naravna nesreča.
Ljudje, ki trpijo za PTSD, običajno težko pozabijo na te neprijetne misli ali dogodke.
Ne glede na vrsto, mora različne duševne motnje, ki jih ima oseba, obravnavati psiholog ali psihiater. Če se duševne motnje ne zdravijo pravilno, se lahko poslabšajo in lahko poškodujejo sebe ali druge.
Če vi ali nekdo, ki ga poznate, kaže simptome duševne bolezni, nemudoma poiščite pomoč pri psihiatru. Za določitev diagnoze duševnih motenj pri bolnikih bo psihiater opravil psihiatrični pregled. Po tem bo bolnik deležen zdravljenja in zdravljenja glede na vrsto duševne motnje, ki jo doživlja.