možgani imajo zapleten sistem dela v organizirati misli tako dobro, kotmnadzorovati vedenje, čustva, gibe in občutke v telesu nekdo. Z razumeti anatomijo možganov, tako boste lažje spoznali, kateri deli možganov in njihove funkcije.
Možgani so eden največjih in najbolj zapletenih človeških organov in jih sestavlja več kot 100 milijard živčnih celic. Vsi ti živci so med seboj povezani v sistem, ki povezuje možgane s preostalim telesom, sistem, ki omogoča, da se gibanje in refleksi pojavijo skoraj v trenutku.
Razumevanje anatomije možganov in njihove funkcije
Anatomija možganov je razdeljena na 3 glavne dele, in sicer na možgane (možgane)možgani), majhni možgani (mali možgani), in možgansko deblo. Ti trije deli možganov delujejo skupaj za vodenje telesnih sistemov. Tukaj je popolna razlaga delov možganov in njihovih funkcij, ki jih morate poznati.
veliki možgani
Veliki možgani oz možgani sestoji iz desne in leve možganske hemisfere. Desna možganska hemisfera nadzoruje levo stran telesa. Po drugi strani pa leva stran možganov nadzoruje desno stran telesa.
Nekatere pomembne funkcije možganov, kot sta obdelava jezika in govorjenje, so v eni možganski hemisferi, ki bo nato postala prevladujoči del. Z drugimi besedami, ljudje, ki so pretežno aktivni z desno roko, bolj uporabljajo leve možgane in obratno.
Vsaka hemisfera možganov ima štiri glavne dele, in sicer:
- Ločelni avtobus, ki se nahaja spredaj in služi za uravnavanje razmišljanja, načrtovanja, reševanja problemov, fizičnega gibanja in kratkoročnega spomina
- Ltemen obus, se nahaja v središču in je odgovoren za interpretacijo senzoričnih informacij, kot so okus, temperatura in otipni občutki
- Lokcipitalni obus, ki se nahaja na zadnji strani in služi za obdelavo slik iz očesa in povezavo teh informacij s spominom v možganih
- Ltemporalni obus, ki se nahaja ob strani in služi za obdelavo informacij iz čutil vonja, okusa in sluha. Ta del možganov ima tudi pomembno vlogo pri shranjevanju spomina
možgansko deblo
Možgansko deblo je del možganov, ki leži pod velikimi možgani in pred malimi možgani. Možgansko deblo povezuje možgane s hrbtenjačo in nadzoruje številne pomembne funkcije, povezane s srčnim utripom, krvnim tlakom in dihanjem.
Možgansko deblo je sestavljeno iz treh glavnih delov, in sicer:
- Udar, ki je največji del možganskega debla, ki sodeluje pri usklajevanju gibov oči in obraza, občutka obraza ter sluha in ravnotežja
- Vmesni možgani ali srednji možgani, ki pomaga nadzorovati gibanje oči ter obdelovati vizualne in slušne informacije
- podolgovata medula, ki je najnižji del možganov, ki deluje kot nadzorni center za delovanje srca in pljuč. To vključuje uravnavanje številnih pomembnih funkcij, kot so dihanje, kihanje in požiranje
Majhni možgani
Mali možgani oz mali možgani Je del možganov pod okcipitalnim režnjem in za možganskim deblom. Kljub svoji majhnosti predstavljajo mali možgani več kot 50% celotnega števila nevronov ali delovnih enot centralnega živčnega sistema.
Mali možgani oz mali možgani igra pomembno vlogo pri nadzoru gibanja okončin in finih motoričnih sposobnosti. Na primer premiki prstov pri slikanju ali izvajanju operacije. Poleg tega mali možgani delujejo tudi pri nadzoru ravnotežja in usklajevanju delovanja mišic.
možgani Podprti živci Hrbtenica
Za pravilno delovanje možgani potrebujejo veliko podpornih živcev. Zbirka živcev, ki pomagajo možganom pri delovanju v hrbtenjači, ki je zaščitena s hrbtenico. Ta sistem omogoča možganom, da prenesejo ukaze telesu.
V živčnem sistemu je na milijone nevronov ali živčnih celic. Vsaka živčna celica ima majhne veje, ki so usmerjene navzven, tako da se je mogoče povezati z drugimi živčnimi celicami.
Živčne celice imajo dve vrsti vej, in sicer dendrite in aksone. Dendriti prejemajo informacije, medtem ko aksoni prenašajo informacije do drugih živčnih celic ali mišičnih celic. Živčne celice imajo sposobnost učinkovite in zelo hitre komunikacije, ker so med seboj povezane.
Ko se otrok rodi, imajo možgani že živčne celice. Nekateri pa med seboj niso povezani.
Ko se dojenček začne učiti, bo sporočilo neprekinjeno potovalo iz ene živčne celice v drugo, dokler možgani ne začnejo ustvarjati povezav med temi živčnimi celicami. To je tisto, kar človeku omogoča, da po nekaj poskusih naredi nekaj boljšega.
Nenormalnosti, ki lahko Mnadležen Fevakuiram One
Delovanje možganov je zelo pomembno, saj če pride do nenormalnosti, ki moti delovanje možganov, lahko to vpliva na različne telesne zmogljivosti. Tukaj je nekaj motenj, ki lahko ovirajo optimalno delovanje možganov:
1. Poškodba kepala
Poškodbe glave so lahko zunanje ali notranje. Zunanje poškodbe poškodujejo samo lasišče, notranje poškodbe pa lahko prizadenejo lobanjo, krvne žile v glavi in možgane. Notranje poškodbe so lahko resnejše od zunanjih.
2. Okužba one
Okužbe možganov lahko povzročijo bakterije in virusi. Vnetje zaradi okužbe membran, ki pokrivajo možgane in hrbtenjačo, je znano kot meningitis, vnetje možganskega tkiva pa je znano kot encefalitis.
3. Tumor one
Gre za nenormalno rast celic in tkiv v možganih. Možganski tumorji so lahko benigni ali maligni. Simptomi se razlikujejo, odvisno od velikosti in lokacije možganskega tumorja.
4. Cerebralni strtudi
Cerebralna paraliza ali cerebralna paraliza je motnja v razvoju možganov, ki se lahko pojavi še v maternici ali po rojstvu. Motnja lahko vpliva na motorična področja možganov in lahko vpliva tudi na raven inteligence osebe.
5. Epilepsija
Zaradi tega stanja lahko oseba doživi napade, ker je posledica poškodbe možganov. Epilepsija vključuje določena področja možganov, ki lahko povzročijo nenadzorovana gibanja telesa.
6. Duševna bolezen
Nekatere psihiatrične bolezni so povezane z anatomskimi nepravilnostmi ali kemičnimi motnjami možganov. To stanje lahko povzročijo poškodbe možganov in uporaba drog ali vpliv alkoholnih pijač.
Da bi možgani lahko še naprej optimalno delovali, je treba narediti več stvari. Eden izmed njih je uživanje zdrave hrane, predvsem tiste, ki vsebuje antioksidante, kalij in kalcij, ki so pomembni za živčni sistem,
Poleg tega je pomembno tudi redno gibanje, ohranjanje dobrih družabnih odnosov, ustrezen počitek, omejevanje alkoholnih pijač in opustitev kajenja ter nošenje čelade pri vožnji z motorjem, kolesarjenju ali ukvarjanju s športi, pri katerih obstaja veliko tveganje za poškodbe glave. .
Enako pomembno je rutinsko izvajanje dejavnosti, ki spodbujajo delovanje možganov, kot so branje, igranje uganke, igranje na glasbilo, vadbo možganov ali ustvarjanje umetnosti.
Vedno imejte svoje možgane zdrave in se izogibajte stvarem, ki lahko škodujejo možganom, da bi njihovo delovanje še naprej optimalno delovalo.Če se pojavijo težave, ki vodijo v motnje v možganih, se nemudoma posvetujte z zdravnikom.