Hripavost je sprememba v kakovosti glasu, ki lahko vpliva na kakovost življenja osebe. Sama sprememba je lahko glas, ki postane hripav, šibek ali ga je težko izločiti. To stanje kaže na težave z glasilkami.
Zvok nastaja z tresljaji glasilk, ki sta dve veji mišičnega tkiva v obliki črke V, ki se nahajata v grlu. Grlo je zračni prehod med dnom jezika in sapnikom.
Med govorjenjem se glasilke združijo in zračni tok iz pljuč piha, kar povzroči, da glasilke vibrirajo. Te vibracije proizvajajo zvočne valove, ki prehajajo skozi grlo, usta in nos, nato pa izstopijo kot zvok.
Kakovost zvoka oziroma glasu je določena z velikostjo in obliko glasilk ter stanjem votline, skozi katero prehajajo zvočni valovi. Razlika v zvoku je odvisna tudi od velikosti napetosti glasilk. Večja kot je napetost glasilk, višji je zvok. Nasprotno.
Hripavost ni bolezen, ampak simptom drugega stanja. Čeprav ni nujno, je lahko hripavost znak resnega stanja, še posebej, če traja že dlje časa.
Vzroki za hripavost
Hripavost se pojavi, ko so glasilke razdražene. Nekatera stanja, ki lahko ovirajo glasilke, vključujejo:
1. Laringitis
Laringitis ali vnetje grla lahko povzroči več stvari, in sicer:
- Virusne, bakterijske ali glivične okužbe
- Alergije, ki povzročajo kašljanje, kihanje, oz postnazalno kapljanje s čimer se sproži draženje in otekanje glasilk
- Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) oz laringofaringealni refluks, ki povzroči dvig želodčne kisline in draži grlo, grlo in glasilke
- Prekomerna uporaba glasilk
2. Nenormalna rast tkiva na glasilkah
Benigne izrastki nenormalnega tkiva na glasilkah, kot so vozlički, polipi in ciste, lahko povzročijo hripavost. Ta rast tkiva se običajno pojavi, ko se glasilke prekomerno skrčijo, na primer zaradi:
- Govorite ali pojte na glas
- Dolgo se pogovarjate
- Govorite s previsokim ali prenizkim tonom
- Šepetajte
- kašelj
Poleg tega je lahko nenormalna rast tkiva tudi rak grla ali papilomi, ki nastanejo zaradi okužbe z virusom HPV.
3. Poškodbe glasilk
Poškodba glasilk lahko povzroči hripavost. To stanje lahko povzroči zunanja poškodba glasilk, uporaba dihalne cevi za operacijo ali uporaba dihalnega aparata (ventilatorja).
4. Šibke glasilke
S starostjo lahko glasilke postanejo tanjše in šibkejše. Vendar pa so šibke glasilke lahko tudi posledica poškodbe živca ob rojstvu. Oseba s šibkimi glasilkami ima običajno majhen in dihajoč glas.
5. Krvavitev na glasilkah
To stanje se lahko pojavi, ko oseba oddaja zvok preglasen ali neprekinjeno, tako da lahko krvne žile v glasilkah počijo.
6. Bolezni ali nevrološke motnje
Bolezni ali motnje živcev, kot sta Parkinsonova bolezen in možganska kap, lahko oslabijo mišice glasilk. Poleg tega je redka nevrološka bolezen, imenovana spazmodična disfonija lahko povzroči tudi zategovanje mišic glasilke, tako da glas postane hripav.
Dejavniki tveganja za hripavost
Hripavost se lahko zgodi vsakomur. Vendar pa je pri nekdo, ki ima naslednje pogoje, večje tveganje za razvoj hripavosti:
- Starost 8–14 (otroci) ali nad 65 let (starejši)
- Imeti navado kajenja
- Uživanje hrane in pijač, ki vsebujejo kofein in alkohol
- imeti službo, ki pogosto kriči ali pretirano uporablja glasilke, na primer pevec ali učitelj
- Doživljanje izpostavljenosti strupenim snovem
Simptomi hripavosti
Simptom hripavosti je sprememba višine ali kakovosti glasu, ki lahko zveni šibkeje, drhteče ali hripav. Nekdo, ki ima hripav glas, bo tudi težko izdal zvok.
Drugi simptomi, ki lahko spremljajo hripavost, so odvisni od osnovnega vzroka. Na primer, pri nekom, ki je okužen z virusom, se lahko pojavi hripavost skupaj z vnetim grlom, kašljanjem in kihanjem.
Kdaj iti k zdravniku
Posvetujte se z zdravnikom, če imate vi ali vaš otrok hripav glas, še posebej, če se ne izboljša po več kot 10 dneh. Vendar ne odlašajte z obiskom zdravnika, če hripavost spremljajo naslednji simptomi:
- Težko dihanje ali požiranje
- Bolečina pri govoru
- Kašljanje krvi
- Lupina na vratu
- Zvok je popolnoma izginil
Diagnoza hripavega glasu
Za diagnosticiranje hripavosti bo zdravnik postavil vprašanja o simptomih in pritožbah, anamnezi in življenjskem slogu bolnika. Nato bo zdravnik opravil fizični pregled, da bi ugotovil morebitne nepravilnosti ali vnetja v grlu.
Poleg tega lahko zdravnik opravi tudi dodatne preiskave, da ugotovi vzrok hripavosti. Nekateri pregledi, ki jih je mogoče opraviti, so:
- Laringoskopija, da se bolj jasno vidi stanje grla in glasilk
- Kultura brisa grla (test brisa), za odkrivanje prisotnosti bakterij ali virusov v grlu
- Krvni testi za odkrivanje znakov okužbe ali bolezni, ki povzroča hripavost
- Skenirajte z rentgenskim pregledom vratu ali CT, da vidite stanje notranjosti vratu in odkrijete nepravilnosti na tem območju
- Biopsija, da se potrdi, ali so rezultati laringoskopskega pregleda odkrili sumljivo rast tkiva
Zdravljenje hripavega glasu
Hripavost, ki se pojavi nenadoma ali je posledica prekomerne obremenitve glasilk, se običajno izboljša s samooskrbo doma. Sledijo koraki, ki jih je mogoče uporabiti:
- Pijte veliko vode, poskusite do 2 litra na dan
- Nekaj dni počivajte glasilke tako, da manj govorite in ne kričite, pa tudi ne šepetajte
- Izogibajte se uživanju kofeinskih ali alkoholnih pijač
- Ne kadite in se izogibajte izpostavljenosti cigaretnemu dimu
- Izogibanje dejavnikom, ki sprožijo alergije ali draženje glasilk, na primer z nošenjem maske
- Uporaba vlažilca zraka za ohranjanje odprtih dihalnih poti, kar olajša dihanje
- Uživanje pastil
- Vroča prha
Če se v 1 tednu hripavost ne izboljša ali se celo poslabša, se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom. Zdravnik bo predpisal zdravljenje, katerega metoda je odvisna od vzroka. Na splošno bo hripavost izginila, če se osnovno stanje uspešno zdravi.
Nekatera zdravljenja, ki jih je mogoče izvesti glede na vzrok, so:
1. Laringitis
Zdravljenje hripavosti zaradi laringitisa zaradi bakterijske okužbe je dajanje antibiotikov. Medtem bo zdravnik pri laringitisu, ki ga povzročajo alergije, dal antihistaminike.
Če je laringitis posledica draženja želodčne kisline, se bo vaš zdravnik osredotočil na zdravljenje za zmanjšanje želodčne kisline. Zdravljenje se izvaja sočasno s spremembami v prehrani bolnika. Po potrebi lahko zdravnik predpiše tudi kortikosteroide za lajšanje vnetja glasilk.
2. Nenormalna rast tkiva na glasilkah
Pri hripavosti, ki je posledica nenormalne rasti tkiva v glasilkah, bo zdravnik opravil operacijo glasilk, da bi zaustavil rast tkiva.
Če je rast tkiva rakasta ali ima možnost, da postane rakava, lahko zdravnik predpiše radioterapijo ali kemoterapijo. Pacientu po operaciji svetujemo tudi glasovno terapijo, da bi ugotovil, kako varno govoriti za svoje glasilke.
3. Krvavitve in rane na glasilkah
Hripavost zaradi poškodbe ali krvavitve v glasilk je mogoče zdraviti z mirovanjem glasilk in izogibanjem zdravil, ki lahko sprožijo krvavitev, kot so sredstva za redčenje krvi. Bolnike bodo usmerjali tudi k zvočni terapiji, da se rana na glasilkah popolnoma zaceli.
4. Šibke ali napete glasilke
Hripavost zaradi šibkih glasilk, bodisi zaradi nevrološke bolezni bodisi prirojene, lahko odpravimo z glasovno terapijo. Če pa terapija ne pomaga, lahko zdravniki opravijo operacijo za krepitev glasilk.
Če hripavost povzročijo napete glasilke, vam lahko zdravnik da injekcije botoksa za sprostitev mišic glasilk. Zdravnik bo bolniku tudi svetoval, naj nadaljuje z zvočno terapijo.
Zapleti hripavosti
Hripavost lahko postane trajna, če vzroka ne zdravimo pravilno. Če je poškodba glasilk močna, je možna tudi trajna izguba glasu.
To bo seveda vplivalo tudi na kakovost bolnikovega življenja. Posledično se lahko bolniki soočajo z naslednjimi težavami:
- skrbi
- Depresija
- Socialne motnje
- Izguba službe
Preprečevanje hripavosti
Hripavost lahko preprečite tako, da storite naslednje:
- Izogibanje cigaretam in izpostavljenosti pasivnemu kajenju
- Izogibajte se prekomernemu uživanju alkoholnih in kofeinskih pijač
- Pijte dovolj vode
- Ohranite osebno in okoljsko higieno, kot je umivanje rok pred in po jedi ali po rokovanju s predmeti
- Ne delajte preveč hrupa
- Uporaba vlažilec vode (vlažilec zraka) še posebej v prostorih, ki uporabljajo klimatsko napravo
- Počitek glasilk, ko morate govoriti glasno ali dolgo časa