Paranoidna shizofrenija - simptomi, vzroki in zdravljenje

Paranoidna shizofrenija je vrsta shizofrenije, za katero je značilen pojav pozitivnih simptomov, kot so blodnje (prepričanje v nekaj, kar ni resnično) in halucinacije. Čeprav lahko prizadene vsakogar, je to stanje pogostejše pri ljudeh, starih od 18 do 30 let.

Paranoidna shizofrenija je najpogostejša vrsta shizofrenije. Na splošno bodo ljudje s paranoično shizofrenijo občutili sum ali strah pred nečim, kar ni resnično.

Občutek, da ga drugi naročajo, preganjajo ali nadzorujejo, pa tudi slušne halucinacije so simptomi, ki jih bolniki pogosto doživljajo. To pa vpliva na njegov način razmišljanja in obnašanja.

Paranoidna shizofrenija je vseživljenjska bolezen. S pomočjo zdravnikov in rednega zdravljenja pa lahko simptome paranoidne shizofrenije omilimo in se oboleli prilagodi stanju, ki ga ima.

Vzroki za paranoidno shizofrenijo

Ni natančno znano, kaj povzroča paranoično shizofrenijo. Obstajajo trditve, da se to stanje pojavlja v družinah. Vendar pa vsi ljudje s paranoično shizofrenijo nimajo družinskih članov z enakim stanjem.

Kot je bilo že pojasnjeno, se paranoidna shizofrenija lahko pojavi v kateri koli starosti, vendar se večina primerov pojavi pri mladostnikih in mladih odraslih, starih od 18 do 30 let.

dejavniki tveganja

Čeprav natančen vzrok ni znan, je nekaj dejavnikov, za katere se domneva, da povečajo tveganje za paranoidno shizofrenijo:

  • Motnje in motnje v možganih
  • Doživljanje hipoksije ali pomanjkanja kisika ob rojstvu
  • Doživetje travme kot otrok, vključno z ustrahovanjem, spolno zlorabo ali soočanjem z ločitvijo ali izgubo starša
  • Bolezen zaradi virusne okužbe v otroštvu ali v maternici

Simptomi paranoidne shizofrenije

Glavni simptom paranoidne shizofrenije je pojav zablod in halucinacij, zlasti slušnih halucinacij. Ti simptomi se lahko sčasoma razvijejo in včasih izginejo, čeprav niso popolnoma ozdravljeni.

Med številnimi vrstami zablod so najpogostejši simptomi blodnje o zasledovanju ali prepričanju v preganjanje. To stanje se kaže s pojavom velikega strahu in tesnobe glede stvari, ki niso resnične. Zablode preganjanja so odraz nezmožnosti razlikovanja med resničnostjo in ne.

Simptomi blodnje preganjanja, ki jih doživljajo ljudje s paranoidno shizofrenijo, lahko vključujejo:

  • Občutek, da nekdo ali vlada vohuni za njihovimi vsakodnevnimi dejavnostmi
  • Občutek, da se ljudje okoli njega zarotijo, da bi mu škodovali
  • Ob občutku, da mu prijatelji ali najbližji poskušajo škodovati, je ena od njih misel, da mu je nekdo v hrano dal strup.
  • Občutek, da ima njegova partnerka afero

Poleg zablod in halucinacij se paranoični shizofreniki pogosto obnašajo nenadzorovano ali kaotično (neorganizirano vedenje) in ga je težko razumeti v govoru.

Zablode, halucinacije ter neorganizirano vedenje in govor so razvrščeni kot pozitivni simptomi pri ljudeh s paranoično shizofrenijo. Ko doživite paranoično shizofrenijo, bodo ti pozitivni simptomi bolj prevladujoči.

Čeprav so redki, lahko nekatere negativne simptome, kot so nezmožnost občutenja čustev, izguba zanimanja za vsakodnevne dejavnosti ali izguba zanimanja za stvari, ki so bile prej prijetne, občutijo tudi ljudje s shizofrenijo.

Na negativne simptome je treba paziti, ker lahko povzročijo samomorilne misli. Samomorilne misli se pogosto pojavljajo v primerih shizofrenije ali paranoidne shizofrenije, ki jih ne obravnavamo pravilno.

Vsi simptomi, ki so posledica paranoidne shizofrenije, lahko povzročijo motnje pri delu, odnosih z drugimi ali celo samooskrbi.

Kdaj iti k zdravniku

Posvetujte se s psihiatrom, če doživite enega ali več simptomov paranoidne shizofrenije, še posebej, če imate občutke samopoškodovanja ali samomora.

Posvetujte se z zdravnikom, če se zdi, da se kateri od članov vaše družine obnaša čudno, neorganizirano ali neobvladljivo.

Ljudje, ki jim je bila diagnosticirana paranoična shizofrenija, morajo tudi redno obiskovati zdravnika, da se lahko spremlja napredek njihovega stanja.

Diagnoza paranoidne shizofrenije

Za diagnosticiranje paranoidne shizofrenije bo zdravnik postavil vprašanja o simptomih, ki jih je doživel, ter o bolnikovi in ​​družinski zdravstveni anamnezi. Po tem bo zdravnik opravil pregled, da ugotovi, ali so bolniki simptomi posledica bolezni ali fizičnega nasilja.

Nato bo zdravnik določil bolnikovo diagnozo na podlagi diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM-5).

Da bi ugotovil, ali obstajajo zdravstvene težave ali druge bolezni, ki so lahko vzrok ali spremljajo zgornje simptome, lahko zdravnik opravi tudi več podpornih pregledov, kot so:

  • Krvni testi, da ugotovite, ali so bolnikovi simptomi posledica alkoholizma ali uživanja drog
  • Preskusi skeniranja s CT skeniranjem, MRI in elektroencefalogram (EEG), da bi videli možnost nenormalnosti v možganih in krvnih žilah
  • Test urina, da se ugotovi možnost odvisnosti od določenih snovi

Ko je postavljena diagnoza paranoidne shizofrenije, so potrebni sublimni funkcionalni testi za oceno bolnikovih kognitivnih sposobnosti in načrtovanje terapije. Preizkusi sublimnih funkcij običajno želijo ugotoviti, ali obstaja težava z:

  • Sposobnost spominjanja
  • Sposobnost načrtovanja, organiziranja ali sprožitve dejavnosti
  • Sposobnost osredotočanja na dejavnosti
  • Sposobnost razumevanja abstraktnih konceptov in prepoznavanja družbenih razmer

Zdravljenje paranoične shizofrenije

Zdravljenje paranoidne shizofrenije traja dolgo, tudi potem, ko simptomi izginejo. To zdravljenje je namenjeno nadzoru in zmanjšanju simptomov pri bolnikih s paranoično shizofrenijo. Spodaj je nekaj metod zdravljenja, ki jih je mogoče izvesti:

Dajanje antipsihotičnih zdravil

Zdravniki bodo predpisali antipsihotična zdravila za lajšanje glavnih simptomov, in sicer blodnje in halucinacij. Antipsihotiki delujejo tako, da vplivajo na kemične spojine v možganih (nevrotransmiter), zlasti dopamin.

Bolniki morajo jemati zdravila po nasvetu zdravnika in se ne smejo neprevidno ustaviti, čeprav so se simptomi izboljšali.

Med jemanjem zdravila bo zdravnik spremljal učinkovitost antipsihotikov in prilagodil odmerek. Na splošno traja približno 3–6 tednov, da se ugotovi učinkovitost danega antipsihotika. Pri nekaterih bolnikih lahko zahtevani čas doseže celo 12 tednov.

Antipsihotika delimo na dve, in sicer na antipsihotike prve generacije (tipični) in na antipsihotike druge generacije (atipični). Prva generacija antipsihotičnih zdravil, ki jih zdravniki lahko dajo bolnikom s paranoidno shizofrenijo, vključujejo:

  • Klorpromazin

  • Haloperidol
  • Flufenazin
  • perfenazin
  • Trifluoperazin

Medtem ko so druga generacija antispkotičnih zdravil (atipičnih), ki jih lahko dajejo zdravniki:

  • Aripiprazol
  • Asenapin
  • klozapin
  • olanzapin
  • paliperidon
  • kvetiapin
  • risperidon

Poleg antipsihotikov lahko zdravniki predpišejo tudi zdravila za lajšanje drugih težav, ki jih pogosto doživljajo ljudje s paranoično shizofrenijo. Zdravila, ki se lahko dajejo, vključujejo antidepresive ali zdravila proti anksioznosti.

Psihoterapija

Ljudje s paranoično shizofrenijo bodo svetovali, naj sledijo psihoterapiji. Cilj je, da se oboleli zavedajo, razumejo in se prilagodijo svojemu stanju. Tako se lahko bolnik vrne k svojim dejavnostim. Nekatere metode psihoterapije, ki se lahko uporabljajo za zdravljenje paranoidne shizofrenije, so:

  • Kognitivno-vedenjska terapija

    Cilj kognitivno-vedenjske terapije je spremeniti bolnikovo vedenje in miselne vzorce. Kombinacija kognitivno-vedenjske terapije in zdravil bo bolnikom pomagala razumeti sprožilce halucinacij in zablod ter jih naučila, kako se z njimi spopasti.

  • Kognitivna sanacijska terapija

    Ta terapija uči paciente, kako razumeti družbeno okolje in nadzorovati svoje miselne vzorce ter izboljšati bolnikovo sposobnost pozornosti ali spominjanja stvari.

  • Družinska vzgojna terapija

    Pri tej terapiji bo psihiater pacientovo družino in prijatelje naučil, kako komunicirati s pacientom. Eden od načinov je razumeti bolnikovo miselnost in vedenje.

  • Terapija izpostavljenosti (desenzibilizacija)

    Ta terapija pomaga pacientom zgraditi občutek optimizma in pozitivnega prepričanja o sebi in drugih.

  • Elektrokonvulzivna terapija

    Pri tej terapiji se uporabljajo elektrode z nizkim električnim tokom. Elektrokonvulzivna terapija je metoda, ki se včasih uporablja, če se shizofrenija ne izboljša z zdravili. Ta terapija lahko tudi lajša simptome velike depresije.

Samooskrba

Poleg zdravil in psihoterapije mora obvladovanje paranoidne shizofrenije spremljati tudi samostojna oskrba doma, kot so:

  • Poskusite imeti dovolj spanja
  • Redna vadba
  • Obvladovanje stresa na pozitiven način
  • Ohranite socialne interakcije in sodelujte v dejavnostih, ki vključujejo veliko ljudi
  • Uvajanje zdravega načina življenja, kot je prenehanje kajenja, alkoholnih pijač in neuživanje prepovedanih drog

Paranaidna shizofrenija je vseživljenjska motnja in je ni mogoče popolnoma ozdraviti. Vendar se lahko ljudje s paranoično shizofrenijo z zgodnjim odkrivanjem, ustreznim zdravljenjem ter podporo okolja in družine prilagodijo svojemu položaju.

Zapleti paranoične shizofrenije

Če se ne zdravi pravilno, lahko paranoidna shizofrenija povzroči zaplete, kot so:

  • Zasvojenost z alkoholom
  • Odvisnik od drog
  • Depresija
  • Anksiozne motnje
  • Želja, da bi se poškodoval in se ubil

Preprečevanje paranoidne shizofrenije

Paranoidne shizofrenije ni mogoče preprečiti. Vendar pa lahko zmanjšate tveganje za razvoj paranoidne shizofrenije, če storite naslednje:

  • Pogovorite se z družino, prijatelji ali psihologom o svoji tesnobi ali travmi.
  • Povečajte pozitivne družbene aktivnosti.
  • Ne uživajte alkohola, cigaret in drog.
  • Vodite zdrav način življenja, tako da telovadite, dovolj spite, redno jeste in dobro obvladujte stres.