Parodontitis je okužba dlesni, ki poškoduje zobe, mehko tkivo in kost, ki podpira zobe. To stanje je treba takoj zdraviti, saj lahko povzroči resne zaplete.
Parodontitis je eden od zapletov nezdravljenega gingivitisa. Če se to stanje pojavi na dolgi rok, se tkivo okoli dlesni in zob poškoduje, kar povzroči izpadanje zob. Pravzaprav se lahko na zobu pojavi absces ali zbirka gnoja.
Vzroki za parodontitis
Parodontitis se začne z nabiranjem oblog na zobeh. Ta obloga nastane iz ostankov hrane, ki medsebojno delujejo z bakterijami, ki običajno živijo v ustih. Če je ne očistite, se obloga strdi in tvori zobni kamen, ki je medij za razmnoževanje bakterij.
Sčasoma bodo bakterije v zobnem kamnu povzročile, da se dlesni okoli zob (gingiva) vnamejo in razdražijo. Če se gingivitis ne zdravi takoj, bo povzročil nastanek vrzeli v dlesni, ki ločuje tkivo dlesni od zob.
Vrzel povzroči, da bakterije okužijo globlje, poškodujejo tkivo in kost v dlesni. Poleg tega, da lahko povzroči izgubo zob, lahko vztrajni gingivitis oslabi imunski sistem.
Dejavniki tveganja za parodontitis
Poleg nezdravljenega gingivitisa obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za razvoj parodontitisa pri osebi, in sicer:
- debelost
- genetski dejavniki
- Pomanjkanje hranil, vključno z vitaminom C
- Ne skrbi za čiščenje zob in ust
- Navade kajenja ali žvečenja tobaka
- Jemanje zdravil, ki zmanjšujejo proizvodnjo sline
- Hormonske spremembe med menstruacijo ali nosečnostjo
- Nekatere bolezni, kot so Crohnova bolezen, sladkorna bolezen in revmatoidni artritis
- Stanja, ki znižujejo imunski sistem telesa, kot so levkemija, HIV/AIDS ali kemoterapija
Simptomi parodontitisa
Simptomi parodontitisa so lahko različni in so odvisni od razvoja vnetja, ki se pojavi v dlesni in zobeh. Vendar pa obstajajo nekateri simptomi ali pritožbe, ki jih običajno imajo ljudje s parodontitisom, in sicer:
- Bolečina pri žvečenju
- Kopičenje zobnih oblog in zobnega kamna na zobeh
- Razdalja med enim in drugim zobom je majhna
- Dlesni se skrčijo, zaradi česar so zobje videti daljši
- Rdeče ali vijolične dlesni
- Slab zadah
- Dlesni so mehki na dotik
- Otekle dlesni in zlahka krvavijo
- Izcedek gnoja iz zob in dlesni
- Zrahljani ali ohlapni zobje
Kdaj iti k zdravniku
Stanje vaših zob in ust redno preverjajte pri zobozdravniku, da preprečite nabiranje zobnih oblog in zobnega kamna. Če opazite, da je nastal zobni kamen, nemudoma pojdite k zobozdravniku, da odstranite zobni kamen, preden se pojavi parodontitis.
Pregled pri zdravniku je potreben tudi, če ste že imeli težave z zobmi in čutite zgoraj navedene simptome parodontitisa.
Diagnoza parodontitisa
Zdravniki lahko s fizičnim pregledom zob opazijo zgodnje znake parodontitisa. Tukaj je pomembno, da imate redne zobozdravstvene preglede, da preprečite parodontitis.
Za diagnosticiranje parodontitisa vam bo zdravnik postavil in odgovoril na vprašanja v zvezi z vašimi pritožbami, nato bo preveril, ali je okoli zob krvavitev zaradi zobnih oblog, in izmeril globino vrzeli med dlesnijo in zobmi. Pri zdravih ustih je globina razpoke 1–3 mm, pri parodontitisu pa 4 mm ali več.
Zdravniki lahko opravijo tudi panoramski rentgenski pregled, da ugotovijo stopnjo poškodbe kosti zaradi parodontitisa.
Zdravljenje parodontitisa
Cilj zdravljenja parodontitisa je zmanjšati vnetje, odpraviti vrzeli, ki nastanejo med dlesnijo in zobmi, ter odpraviti vzroke vnetja dlesni. Način zdravljenja je odvisen od resnosti.
Pri parodontitisu, ki še ni resen, so zdravnikovi metode zdravljenja:
- Skaliranje, za odstranjevanje zobnega kamna in bakterij s površine zob ali pod dlesni
- Korenski načrt, za čiščenje in preprečevanje nadaljnjega nabiranja bakterij in zobnega kamna ter za gladko površino korenine
- Dajanje antibiotikov (lahko v obliki pitja, ustne vodice ali gela) za odstranitev bakterij, ki povzročajo okužbo
- Ekstrakcija prizadetega zoba, da se ne poslabša in ne napade okoliške zobe
Pri parodontitisu, ki je že resen, bo zdravnik opravil kirurške posege, kot so:
- Operacija lopute, za zmanjšanje dlesni ali razpok
- Presadki mehkih tkiv ali operacijo presadka mehkih tkiv za nadomestitev tkiva, poškodovanega zaradi parodontitisa
- Presaditev kosti ali operacijo kostnega presadka za popravilo kosti okoli uničenih zobnih korenin
- Vodena regeneracija tkiva, za spodbujanje rasti nove kosti za nadomestitev kosti, uničene zaradi okužbe
- Proteini, ki stimulirajo tkivo, za spodbujanje rasti novega tkiva in kosti
Zapleti parodontitisa
Če se parodontitis ne zdravi, lahko povzroči naslednje zaplete:
- Prestavljanje
- Zrahljani ali ohlapni zobje
- Okužba čeljustne kosti
- Absces ali nabiranje gnoja, ki ga spremlja bolečina v zobu
- Okužba ali absces v mehkih tkivih ust
- Povečano tveganje za srčne bolezni, težave z dihali in sladkorno bolezen
Poleg zgoraj navedenih zapletov lahko parodontitis, ki se pojavi pri nosečnicah, poveča tveganje za zaplete nosečnosti, kot sta nizka porodna teža in preeklampsija.
Preprečevanje parodontitisa
Parodontitis lahko preprečimo z rednim umivanjem zob, vsaj 2-krat na dan, torej vsako jutro in pred spanjem. Prav tako očistite med zobmi z zobno nitko. Tako se zobne obloge ne bodo nabrale in se boste izognili parodontitisu.
Poleg vestnega umivanja zob vam svetujemo tudi redne zobozdravstvene preglede pri zobozdravniku vsakih 6 mesecev. Če pa spadate v skupino ljudi, pri katerih obstaja tveganje za razvoj parodontitisa, na primer kajenje ali jemanje zdravil, ki povzročajo suha usta, morate imeti bolj redne preglede.