Paraliza ali paraliza je stanje, ko enega ali več delov telesa ni mogoče premakniti. To stanje lahko povzročijo motnje mišic ali živcev zaradi določenih poškodb ali bolezni.
Paraliza, ki se pojavi, je lahko začasna ali trajna, tako pri bolnikih, ki občutijo le šibkost ali pa sploh ne morejo premikati določenih delov telesa.
Zdravljenje paralize je odvisno od samega vzroka paralize. Zdravljenje je lahko v obliki zdravil, fizioterapije, kirurškega posega ali uporabe podpornih pripomočkov, če je paraliza trajna.
Vzroki za paralizo
Mišice imajo pomembno vlogo pri nadzoru vsakega gibanja človeškega telesa. Pri premikanju telesa mišice delujejo skupaj s kostmi, živci in veznim tkivom med mišicami, živci in kostmi. Ko je eno od teh tkiv moteno, lahko pride do paralize.
Naslednja stanja lahko povzročijo paralizo:
1. Možganska kap
Možganska kap lahko povzroči nenadno paralizo na eni strani obraza, roke in noge. Obstajata 2 vrsti možganske kapi, in sicer ishemična možganska kap ali infarktna kap in hemoragična možganska kap. Možganske kapi v določenih delih, kot so možganske kapi, lahko povzročijo celo popolno paralizo.
2. Bellova paraliza
Bellova paraliza povzroči paralizo na eni strani obraza nenadoma, brez paralize drugje.
3. Poškodba možganov
Močan udarec v glavo lahko povzroči poškodbo ali okvaro delovanja možganov, zato obstaja nevarnost sprožitve paralize v katerem koli delu telesa, odvisno od tega, kateri del možganov je poškodovan.
4. Poškodba hrbtenjače
Paraliza zaradi poškodbe hrbtenjače se lahko pojavi samo v nogah, rokah in nogah ali včasih v prsnih mišicah. Paraliza se lahko pojavi počasi ali nenadoma, odvisno od resnosti poškodbe.
5. Polio
Otroška paraliza lahko povzroči paralizo rok in nog do paralize dihalnih mišic. Paraliza se pojavi počasi, vsaj nekaj let po okužbi z otroško paralizo.
6. Guillian-Barrejev sindrom
Guillain-Barrejev sindrom povzroča paralizo nog in se lahko po nekaj dneh ali tednih postopoma razširi na roke in obraz.
7. Cerebralni strtudi
Cerebralna paraliza je prirojena napaka, ki povzroči paralizo na eni strani telesa, vključno z rokami in nogami. To motnjo povzročajo motnje v razvoju možganov, ki se pojavijo, ko je otrok v maternici.
8. Multipla skleroza
Multipla skleroza lahko povzroči paralizo obraza, rok ali nog z občasnimi simptomi.
9. miastenija gravis
Podoben multipla skleroza, miastenija gravis Povzroča tudi paralizo obraza, rok ali nog z občasnimi simptomi.
10. Amiotrofična lstran skleroza (ALS)
ALS povzroča motnje v možganih in hrbtenjači, zato je pri bolniku tveganje za postopno paralizo obraza, rok ali nog. ALS včasih povzroči tudi paralizo dihalnih mišic.
Poleg navedenih vzrokov lahko do paralize pride tudi zaradi generalizirane poškodbe živcev zaradi toksinov botulizma. Ta strup proizvajajo bakterije Clostridium tetani ki običajno kontaminira slabo predelano hrano v pločevinkah.
Simptomi paralize
Ob doživljanju paralize bodo bolniki občutili glavni simptom v obliki težav pri premikanju določenih delov telesa. Ti simptomi se lahko pojavijo počasi, nenadoma ali pa se včasih pojavijo in izginejo.
Simptomi paralize se lahko pojavijo na katerem koli delu telesa, bodisi samo na enem delu telesa ali na širšem delu telesa. Deli telesa, ki so ogroženi za paralizo, vključujejo obraz, roke, noge in glasilke. V hudih pogojih lahko pride do paralize dihalnih mišic.
Glede na lokacijo in prizadeto okončino lahko paralizo razvrstimo v:
- Monoplegija, ki je paraliza ene roke ali noge.
- Hemiplegija, ki je paraliza roke in noge na eni strani telesa.
- Diplegija, ki je paraliza obeh rok ali obeh strani obraza.
- Paraplegija, ki je paraliza obeh nog.
- Kvadriplegija, ki je paraliza obeh rok in nog. Ta paraliza lahko včasih prizadene tudi druga področja ali organe v spodnjem delu vratu, kot so črevesje, sečni trakt ali dihalne mišice.
Za paralizo, ki se zaradi bolezni pojavlja počasi, je običajno značilno več simptomov, ki se pojavijo, preden bolnik doživi popolno paralizo. Ti simptomi vključujejo:
- Izguba občutljivosti na dotik
- mravljinčenje
- Krči in bolečine v mišicah
- Otrplosti
Kdaj iti k zdravniku
Takoj se posvetujte z nevrologom, če opazite simptome paralize, vključno s simptomi, ki pridejo in izginejo. Še posebej, če se simptomi poslabšajo. Zdravnik bo opravil dodatne preiskave, da bi ugotovil vzrok.
Če doživite paralizo nenadoma ali je paraliza posledica nesreče, takoj pojdite na urgenco v najbližjo bolnišnico. Svetujemo vam tudi, da greste na urgenco, če paralizo spremlja kratka sapa.
Redno opravljajte zdravstvene preglede za spremljanje krvnega tlaka in ravni sladkorja v krvi, še posebej, če imate sladkorno bolezen ali hipertenzijo. Nenadzorovana sladkorna bolezen ali hipertenzija imata veliko tveganje za možgansko kap, ki je eden od glavnih vzrokov za paralizo.
Paralizo lahko povzroči tudi otroška paraliza. Opravite cepljenje proti otroški paralizi v skladu z urnikom cepljenja, da preprečite tveganje za paralizo vašega otroka. Če še nikoli niste ali ste zamudili cepljenje proti otroški paralizi, se posvetujte s svojim zdravnikom o tem, kako nadoknaditi zamujeno cepljenje.
Diagnoza paralize
Zdravniki lahko diagnosticirajo paralizo, če bolnik ne more premikati določenih delov telesa. V tem stanju bo opravljen nevrološki pregled za oceno gibanja mišic in čutnih živcev.
Da bi izvedel več o vzroku in resnosti paralize, bo zdravnik opravil preiskave, ki vključujejo:
- Rentgenska fotografija
- pregled z računalniško tomografijo
- MRI
- elektromiografija (EMG)
- Lumbalna punkcija
Zdravljenje paralize
Zdravnik bo določil vrsto zdravljenja glede na osnovni vzrok paralize. Ukrepi zdravljenja so namenjeni lajšanju simptomov in bolnikom olajšajo vsakodnevne dejavnosti. Nekatere vrste zdravljenja, ki jih je mogoče izvesti, so:
fizioterapija
Cilj te terapije je obnoviti mišično moč in delovanje poškodovanega dela telesa, preprečiti invalidnost in zmanjšati tveganje za poškodbe v prihodnosti. Vrsta fizioterapije, ki se izvaja, bo prilagojena bolnikovemu stanju.
Delovna terapija
Delovna terapija je niz vaj, katerih cilj je izboljšati bolnikovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Po opravljeni delovni terapiji se pričakuje, da bodo osebe s paralizo sposobne samostojno izvajati dejavnosti.
Droge
Zdravila se uporabljajo za lajšanje simptomov paralize, ki se pojavijo. Glede na vzrok lahko zdravnik predpiše več vrst zdravil:
- Kortikosteroidi, kot je npr metilprednizolona.
- Antikonvulzivi, kot je npr fenobarbital.
- Mišični relaksanti, kot npr baklofen in eperizon.
- Triciklični antidepresivi, kot npr amitriptilin in klomipramin.
- Injekcije botoksa.
Uporaba pomožnih pripomočkov
Večina ljudi s paralizo si ne opomore popolnoma. Za pomoč pri premikanju z enega mesta na drugega lahko bolnik uporablja pripomočke, kot so palice ali invalidski voziček. Zdravnik bo glede na bolnikovo stanje predlagal vrsto pripomočka.
Osebe s paralizo potrebujejo podporo svoje družine in ljudi okoli sebe ter morajo sprejeti zdrav način življenja. Oboje bo izboljšalo kakovost bolnikovega življenja. Tudi bolniki s paralizo morajo ostati aktivni in se redno gibati po priporočilu zdravnika.
Operacija
Odvisno od vzroka se lahko operacija izvede tudi kot oblika zdravljenja za zdravljenje paralize. Na primer, pri nenadni paralizi zaradi poškodbe hrbtenjače bo zdravnik opravil operacijo hrbtenice, da bi popravil škodo na tem področju.
Zapleti paralize
Paraliza se lahko pojavi na katerem koli delu telesa, odvisno od vzroka. Najbolj zaskrbljujoče je, če je paraliza trajna ali pa pride do paralize v dihalnih mišicah, zaradi česar bo bolnik prenehal dihati.
Poleg tega lahko bolnik zaradi paralize doživi:
- Depresija
- Motnje govora in požiranja
- Spolna disfunkcija
- Dekubitusni ulkus
- Urinska inkontinenca in fekalna inkontinenca
- Globoka venska tromboza
Preprečevanje paralize
Prizadevanja za preprečevanje paralize so prilagojena osnovnemu vzroku. Da bi preprečili paralizo zaradi nenamerne poškodbe, je mogoče storiti naslednje:
- Vozite previdno in upoštevajte prometne znake.
- Med vožnjo uporabljajte varnostne pasove.
- Pred vožnjo se izogibajte uživanju alkohola ali drog, ki lahko povzročijo zaspanost.
- Pri izvajanju visoko tveganih dejavnosti, kot je plezanje po skalah, uporabljajte ustrezno osebno zaščitno opremo (OZO) in pravilno upoštevajte navodila inštruktorja.
Medtem, da preprečite paralizo zaradi zdravstvenih težav ali bolezni, kot je možganska kap, je način:
- Izogibajte se živilom z visoko vsebnostjo soli in holesterola.
- Povečajte porabo sadja in zelenjave.
- Vadite redno, vsak dan vsaj 30 minut.
- Nehajte kaditi, če ste aktivni kadilec.
- Redno preverjajte krvni tlak, raven sladkorja v krvi in ravni holesterola.