Ne-Hodgkinov limfom - simptomi, vzroki in zdravljenje

Ne-Hodgkinov limfom je rak, ki se razvijev limfnem sistemu, in sicer zbirka žil in žlez, ki so razpršene po telesu in delujejo kot del imunskega sistema.Ena izmed njih so bezgavke.

Za ne-Hodgkinov limfom je pogosto značilen pojav grudic v telesu, kjer so bezgavke, na primer pod pazduho ali vratom. To stanje je treba zdraviti čim prej, sicer se lahko rak razširi na druge organe telesa in povzroči resne zaplete.

Vzroki za ne-Hodgkinov limfom

Ne-Hodgkinov limfom se običajno pojavi zaradi sprememb ali mutacij v DNK ene vrste belih krvnih celic, imenovanih limfociti. Limfociti so krvne celice, ki delujejo v boju proti okužbam v telesu.

Običajno bodo stari ali stari limfociti umrli, telo pa bo proizvedlo nove limfocite, ki jih bodo nadomestili. V primeru ne-Hodgkinovega limfoma se limfociti še naprej delijo in rastejo nenormalno (brez ustavljanja), kar povzroči kopičenje limfocitov v bezgavkah.

To stanje povzroči otekle bezgavke (limfadenopatijo) in telo postane dovzetno za okužbe.

Ni natančno znano, kaj povzroča spremembe DNK v eni od teh vrst belih krvnih celic. Vendar pa obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za razvoj ne-Hodgkinovega limfoma, in sicer:

  • Stara 60 let in več
  • Imate šibek imunski sistem, na primer zaradi uporabe imunosupresivnih zdravil
  • Zboleli za avtoimunsko boleznijo, kot je npr revmatoidni artritislupus ali Sjogrenov sindrom
  • Trpijo zaradi nekaterih virusnih in bakterijskih okužb, kot so virusne okužbe Epstein-Barr, HIV ali bakterijska okužba Helicobacter pylori
  • Imeti družinsko anamnezo ne-Hodgkinovega limfoma
  • Stalna izpostavljenost nekaterim kemikalijam, kot so pesticidi

Vrste ne-Hodgkinovega limfoma

Na podlagi limfocitov, ki so podvrženi spremembam DNK, je ne-Hodgkinov limfom razdeljen na dve vrsti, in sicer:

  • B Limfociti

    Večina ne-Hodgkinovih limfomov nastane iz teh limfocitov. Limfociti B se borijo proti okužbi s proizvodnjo protiteles, ki lahko nevtralizirajo bakterije ali viruse, ki so škodljivi za telo. Ta vrsta limfoma je znana tudi kot difuzni veliki B-celični limfom (DLBCL).

  • T. Limfociti

    Nekateri limfociti T so zadolženi za neposredno uničenje bakterij, virusov ali drugih nenormalnih celic v telesu. Medtem drugi limfociti T pomagajo pospešiti ali upočasniti aktivnost drugih celic imunskega sistema.

Simptomi ne-Hodgkinovega limfoma

Simptomi ne-Hodgkinovega limfoma so odvisni od vrste limfoma in kje se pojavi. Naslednji so nekateri simptomi ne-Hodgkinovega limfoma:

  • Grude, ki so na splošno neboleče v vratu, pazduhi ali dimljah
  • Izguba teže
  • Vročina
  • Potenje ponoči
  • Utrujen zlahka
  • Zmanjšan apetit
  • Bolečina v prsnem košu
  • Težko dihati
  • Želodec boli ali se poveča
  • Srbeča koža

Kdaj iti k zdravniku

Nekateri simptomi, kot je videz kepe ali zvišana telesna temperatura, niso znaki, ki bi lahko potrdili, da ima oseba ne-Hodgkinov limfom. Razlog je, da se ti simptomi lahko pojavijo tudi pri drugih stanjih, kot je okužba.

Zato, če opazite katerega od zgornjih simptomov, se posvetujte s svojim zdravnikom, da ugotovite vzrok, še posebej, če imate visoko tveganje za razvoj ne-Hodgkinovega limfoma.

Takoj obiščite zdravnika, če simptomi trajajo dlje časa ali se poslabšajo. Zgodnji pregled in zdravljenje zmanjšata možnost zapletov.

Diagnoza ne-Hodgkinovega limfoma

Za diagnosticiranje ne-Hodgkinovega limfoma bo zdravnik postavil vprašanja o simptomih in pritožbah, ki jih ima bolnik, o bolnikovem zdravstvenem stanju in zgodovini bolezni v bolnikovi družini.

Po tem bo zdravnik opravil fizični pregled, da preveri, ali so otekle bezgavke v vratu, pazduhi ali dimljah. Zdravnik bo nato opravil tudi dodatne preglede za potrditev diagnoze. Ti pregledi so lahko v obliki:

  • krvni test

    Krvne preiskave se opravijo za ugotavljanje prisotnosti okužbe ali drugih bolezni, pa tudi povišane ravni laktat dehidrogenaza (LDH) s popolno krvno sliko, ker je LDH pri bolnikih z limfomom pogosto povišan.

  • Biopsija bezgavk

    Biopsijo izvedemo tako, da odvzamemo vzorec tkiva otekle bezgavke in ga nato analiziramo v laboratoriju, da ugotovimo, ali ima bolnik ne-Hodgkinov limfom ali ne.

    Biopsiji običajno sledi pregled imunofenotip ali imunohistokemija, ki je preiskava protiteles, pritrjenih na tkivo. Ta pregled je koristen pri določanju zdravljenja

  • Peslika

    Slikanje se lahko opravi z rentgenskimi žarki, ultrazvokom, CT, MRI ali PET skeniranjem. Namen tega pregleda je določiti lokacijo in velikost raka ter kako daleč so se rakave celice razširile.

  • Vzorec Kostni mozeg

    Z aspiracijo se odvzamejo vzorci krvi in ​​tkiva, da se ugotovi, ali se je limfom razširil na kostni mozeg.

  • Lumbalna punkcija

    Cilj te preiskave je videti širjenje limfoma v možgane z odvzemom vzorca hrbtenične tekočine.

Stadij ne-Hodgkinovega limfoma

Po opravljenem pregledu in potrditvi diagnoze bo zdravnik določil tudi stadij raka, za katerim bolnik trpi. Ne-Hodgkinov limfom je razdeljen na 4 stopnje, in sicer:

  • 1. faza

    V tej fazi rak napade samo eno skupino bezgavk, kot so skupine bezgavk v dimljah ali vratu.

  • 2. faza

    Deli telesa v fazi limfoma so ločeni z diafragmo. Stopnja 2 kaže, da je rak napadel dve ali več skupin bezgavk nad ali pod diafragmo.

  • 3. faza

    V tej fazi je rak že v skupini bezgavk na vrhu in na dnu diafragme.

  • 4. faza

    Ne-Hodgkinov limfom 4. stopnje kaže, da se je rak razširil izven limfnega sistema in v kostni mozeg ali druge organe, kot so jetra ali pljuča.

Zdravljenje ne-Hodgkinovega limfoma

Cilj zdravljenja ne-Hodgkinovega limfoma je odstraniti raka in preprečiti njegovo širjenje na druge organe. Zdravljenje bo prilagojeno stadiju raka, starosti in zdravstvenemu stanju bolnika.

Bolniki s počasi napredujočim ne-Hodgkinovim limfomomindolentni limfom) bodo na splošno skrbno spremljali brez kakršnega koli zdravljenja. Zdravnik bo načrtoval redne preglede za več mesecev, da bo spremljal in se prepričal, da se rak ne poslabša.

Če je bolnikov ne-Hodgkinov limfom agresiven ali se simptomi in pritožbe poslabšajo, bo zdravnik priporočil naslednje metode zdravljenja:

1. Kemoterapija

Kemoterapija je najpogosteje uporabljeno zdravljenje ne-Hodgkinovega limfoma. To zdravljenje je namenjeno uničevanju rakavih celic z zdravili.

Kemoterapija se včasih kombinira s kortikosteroidnimi zdravili, da se poveča njena učinkovitost. Vendar pa je uporaba kortikosteroidov dovoljena le za kratek čas.

2. Radioterapija

Radioterapija se običajno uporablja za zdravljenje ne-Hodgkinovega limfoma v zgodnji fazi. Radioterapija uporablja visoke odmerke sevanja, kot so rentgenski žarki ali protoni, za ubijanje rakavih celic. Žarek je usmerjen v del bezgavke, ki ima rakave celice.

3. Terapija z monoklonskimi protitelesi

To zdravljenje uporablja zdravila z monoklonskimi protitelesi, kot je rituksimab, za povečanje sposobnosti imunskega sistema za uničenje rakavih celic. Na splošno se zdravljenje z monoklonskimi protitelesi kombinira s kemoterapijo.

Vendar je ta korak učinkovit le pri nekaterih vrstah ne-Hodgkinovega limfoma in ga je treba prilagoditi glede na rezultate preiskave. imunofenotip.

4. Presaditev kostnega mozga

Presaditev kostnega mozga se izvaja po kemoterapiji in radioterapiji. Pri tem posegu bo zdravnik v pacientovo telo presadil zdrave matične celice kostnega mozga, da bo lahko bolnikovo telo obnovilo zdrave bele krvne celice.

Zapleti ne-Hodgkinovega limfoma

Bolniki z ne-Hodgkinovim limfomom, ki so šli skozi postopek zdravljenja ali so bili celo razglašeni za ozdravljene, še vedno imajo tveganje za zaplete. Nekateri zapleti, ki se lahko pojavijo, so:

  • Oslabljen imunski sistem
  • Neplodnost ali neplodnost
  • Pojavi se še en rak
  • Druge zdravstvene težave, kot so bolezni srca, ščitnice ali bolezni ledvic

Preprečevanje ne-Hodgkinovega limfoma

Vzrok za ne-Hodgkinov limfom ni jasno znan. Zato je tudi preventiva težko izvedljiva. Najboljši korak, ki ga lahko storite, je izogibanje dejavnikom, ki lahko povečajo tveganje za razvoj te bolezni, in sicer z:

  • Ne zlorabljajte drog in ne imejte spolnih odnosov, ki bi lahko povzročili HIV/AIDS
  • Uporabljajte delovno zaščitno opremo, kot so maske in rokavice, če delate v okolju, kjer je izpostavljena kemikalijam, kot so pesticidi
  • Če jemljete imunosupresivna zdravila, se redno posvetujte s svojim zdravnikom, da se izognete možnim neželenim učinkom
  • Če imate avtoimunsko bolezen, izvajajte redne zdravstvene preglede, da ugotovite napredovanje bolezni
  • Jejte uravnoteženo prehrano